Zlati karibski deček, ki ga je napadla nevsakdanja bolezen

Kirani James. FOTO: Profimedia.

Kirani James, zlati deček karibske atletike, ki ima edinstveno zbirko z največjih tekmovanj, je v zadnjih letih preživljal hudo obdobje, a prebrodil težave in se vrnil na najvišjo raven. Danes je star 32 let in prepričan, da še ni rekel zadnje.

Kirani James je nase opozoril kot zelo mlad. Ko je kot 15-letnik daljnega leta 2008 postal svetovni mladinski podprvak do 20 let v Bydgoszczu na Poljskem, se je v atletskem svetu razširila vest o čudežnem karibskem dečku in se v naslednjih letih širila naprej.

Leto za tem je na svetovnem prvenstvu do 18 let v Brixenu v Italiji zlahka postal svetovni prvak na 200 in 400 metrov, ki jih je pritekel v času novega rekorda prvenstva 45,24.

Leta 2010 se je na svetovno mladinsko prvenstvo do 20 let, ki je bilo tistega leta v Monctonu v Kanadi, vrnil kot velik favorit in to vlogo tudi upravičil. Brez težav je postal svetovni prvak.

Takole je zmagal na svetovnem prvenstvu v Daeguju 2011. FOTO: Profimedia.

Z 18 leti svetovni, pri 19 že olimpijski prvak

Leta 2011 ga je spoznal ves svet, že ob debiju na velikih članskih tekmovanjih je zablestel in na svetovnem prvenstvu v Daeguju v Južni Koreji postal svetovni prvak.

V finalu je z novim osebnim rekordom 44,60 za tri stotinke prehitel branilca naslova, Američana LaShawna Merrita, in postal najmlajši svetovni prvak v teku na 400 metrov v zgodovini prvenstev. Star je bil 18 let in 363 dni.

Leto pozneje je zablestel še na največjem odru, na olimpijskih igrah 2012, na katerih je v velikem finalu na veličastnem Olimpijskem stadionu v Londonu uprizoril pravcati šov.

Zmagal je z novim osebnim rekordom 43,94, konkurenco prehitel za več kot pol sekunde in postal prvi neameriški atlet, ki je 400 metrov pretekel pod 44 sekundami.

Veselje po zmagi na olimpijskih igrah v Londonu. FOTO: Profimedia.

Michael Johnson: To je fant, ki bo popravil svetovni rekord

“Mislim, da je to fant, ki bo popravil moj svetovni rekord,” je njegov spektakularen londonski nastop komentiral takratni svetovni rekorder, legendarni Američan Michael Johnson, z rezultatom 43,03 takrat prvi, danes pa drugi najhitrejši v zgodovini teka na 400 metrov (leta 2016 je zdajšnji svetovni rekord 43,03 v finalu olimpijskih iger v Riu de Janeiru odtekel Južnoafričan Wayde van Niekerk).

James je Grenadi prinesel sploh prvo olimpijsko medaljo in v tej majhni karibski otoški državici z dobrih sto tisoč prebivalcev postal velik junak.

Po prihodu iz Evrope ga je na ulicah pričakalo na tisoče domačinov, dobival je bogate sponzorske pogodbe in nagrade, po njem so poimenovali tudi največji stadion v državi. Star je bil vsega 19 let.

V naslednjih letih Johnsonovih napovedi ni uresničil, pa tudi zmagoval ni več, a je z največjih tekmovanj vseeno prinesel še kar nekaj medalj.

Leta 2015 je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Pekingu, leta 2016 pa z olimpijskih iger v Riu de Janeiru prinesel srebro.

Najprej je zbolel …

Potem so se začele težave. Ko je aprila 2017 v prvem nastopu sezone tekel 45,44 in dva tedna pozneje v cilj na drugi tekmi v tistem letu pritekel v času 46,21 – tako počasi je pred tem nazadnje tekel, ko je bil star 16 let -, je imel občutek, da je z njim nekaj narobe.

Podrobnejši zdravniški pregledi so potrdili, da je imel prav. Diagnosticirali so mu Gravesovo bolezen. Avtoimunsko bolezen, ki napade ščitnico in povzroča kup težav – izgubo telesne teže, razbijanje srca, šibkost mišic, utrujenost, omotico, visok krvni tlak …

…, potem sta mu umrla mama in trener

Toda s tem težav, ki so udarile v njegovo življenje, še zdaleč ni bilo konec. Leta 2019 je zaradi težav z ledvicami nepričakovano umrla njegova mama, na katero je bil zelo navezan.

Leto za tem je zaradi srčnega zastoja umrl njegov trener Harvey Glance, s katerim sta uspešno sodelovala od najstniških let.

Z vsem tem se je moral James spopadati in ob tem nadaljevati športno pot.

Na zadnjih olimpijskih igrah je osvojil srebrno medaljo. FOTO: Profimedia.

Prvi s kompletom olimpijskih medalj

Po nekaj letih hudih borb z boleznijo in drugimi ovirami, ki jih je življenje postavilo predenj, se je leta 2021 vrnil na stopničke največjih tekmovanj in na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil bronasto medaljo, s tem pa zgodovino atletike spisal na novo. Postal je prvi atlet, ki je na olimpijskih igrah v teku na 400 metrov osvojil cel komplet medalj – zlato, srebrno in bronasto.

Da se je vrnil v vrh svetovne atletike, je potrdil tudi na svetovnem prvenstvu leto za tem v Oregonu v ZDA, kjer je postal svetovni podprvak.

Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Budimpešti je doživel veliko razočaranje, potem ko je bil v velikem finalu zaradi prestopa steze diskvalificiran in s tem zamudil priložnost za novo, sedmo medaljo z največjih tekmovanj.

Med tekom na letošnjih olimpijskih igrah.

V Parizu brez medalje, a zelo zadovoljen

Brez medalje je ostal tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu, kjer je bil v najhitrejšem teku v zgodovini teka na 400 metrov, v katerem je kar pet atletov teklo pod 44 sekundami, pristal na petem mestu, a z rezultatom 43,78 potrdil, da se je vrnil na staro raven. To je bil le štiri stotinke slabši rezultat od njegovega osebnega rekorda 43,74 iz leta 2014 in tretji najhitrejši tek v njegovi karieri.

“Čeprav nisem osvojil medalje, sem zelo zadovoljen. Že dolgo časa se nisem počutil tako dobro, kot sem se v tej sezoni. Predvsem me veseli to, da imam v nogah spet zelo dober občutek. Prvič po dolgem času se mi zdi, da sem med najboljšimi na svetu. Sezona, ki je za mano, je bila odlična. Ni vse v zmagah in medaljah. Včasih je še precej pomembneje, kaj čutiš v glavi,” je po koncu sezone povedal danes 32-letni James, ki je prepričan, da v športu še ni rekel zadnje.

“Ne. Nove sezone, ki prinaša svetovno prvenstvo, se zelo veselim, prav tako pa lahko že zdaj rečem, da bom skušal vztrajati vsaj do naslednjih olimpijskih iger. V Los Angelesu si želim priti do nove medalje, do takrat pa bom skušal čim bolj uživati v teku in življenju. Če kdo, potem sem jaz v zadnjih letih spoznal, da je treba ceniti vsak trenutek, ki ga imaš,” je še dodal James, ki prihaja iz majhne ribiške vasice Gouyave na Granadi, v kateri živi vsega tri tisoč ljudi.

Bo v Tokiu dopolnil edinstveno zbirko z največjih tekmovanj?

Medtem ko njegovi sovaščani za življenje lovijo ribe, se je on specializiral za lovljenje žlahtnih kovin z največjih atletskih tekmovanj.

Z dveh največjih – olimpijskih iger in svetovnih prvenstev – ima prav vse. Zlato, srebrno in bronasto z obeh, kar je edinstvena zbirka, toda James je prepričan, da se s tem še ni ustavil.

Bomo videli, morda novo prinese že s svetovnega prvenstva, ki bo septembra prihodnje leto v Tokiu. V Aziji se je njegov vzpon začel in skorajda pravljično bi bilo, če bi se tam tudi nadaljeval.