Poteze, ki so zaznamovale Michaela Schumacherja (VIDEO)

Kmalu bo preteklo deset let od tragične nesreče Michaela Schumacherja, čigar življenje se je le leto po slovesu od stez spremenilo v nočno moro med smučanjem blizu Meribela (29. december 2013). Spomini na njegove uspehe, ki so ga dvignili med velikane formule ena in motošporta nasploh, so več kot 17 let po zadnji zmagi še zelo sveži. Oglejte si nekaj dogodkov, ki so ga najbolj zaznamovali.

Michael Schumacher je v formuli ena osvojil kar sedem svetovnih naslovov. V skupno 19 sezonah v dveh obdobjih je odpeljal 308 dirk in se na več kot polovici zavihtel na oder za zmagovalce (155). Od tega kar 91-krat na najvišjo stopničko.

Prva zmaga na stezi, kjer je začel svojo pot

Med elito motošporta je debitiral leta 1991 na VN Belgije. Leto pozneje je prav na stezi v Spa-Francorchampsu vpisal svojo prvo zmago. Na kvalifikacijah je osvojil tretje mesto, za Nigelom Mansllom in Ayrtonom Senno. Dan pozneje je v spremenljivih razmerah deklasiral konkurenco, Mansell je na drugem mestu zaostal kar 36 sekund.

Prvi naslov svetovnega prvaka (1994)

Že v svoji četrti sezoni v F1, sicer šele tretji polni, je osvojil prvi svetovni naslov. Dosegel ga je z Benettonom leta 1994. V tej sezoni je vpisal osem zmag in dve drugi mesti. Ob tem je bil dvakrat še diskvalificiran, dvakrat dirke ni zaključil, na dveh pa zaradi prepovedi ni nastopil. Skupno torej na desetih dirkah, ki jih je končal, ni bil slabši kot drugi.

Temna plat Michaela Schumacherja

V sezoni 1997, drugi s Ferrarijem in kot dvakratni prvak formule ena, je na zadnji dirki v Jerezu branil točko prednosti v seštevku. V Španiji ga je Kanadčan Jacques Villeneuve napadel za vodstvo, a se je Nemec odzval z umazanim manevrom, ki je močno očrnil celotno njegovo kariero. Na srečo Kanadčana je krajšo potegnil Schumacher, ki je odstopil in ostal tudi brez vseh dosežkov tisto sezono.

Obračunal z Davidom Coulthardom

Ena najbolj znamenitih potez Schumacherja je prišla leta 1998, znova v Belgiji. Ob velikem vodstvu je ujel za krog zaostalega Davida Coultharda, a v dežni zavesi izza njegovega bolida napačno ocenil položaj na stezi in trčil v njegov zadek. Ker se ni umaknil z idealne linije, se je po dirki zapodil v garažo McLarna.

Na napačni strani legendarnega prehitevanja

Eden največjih tekmecev Schumacherja je bil Finec Mika Hakkinen, ki je pred začetkom prevlade Ferrarija najbolj kravžljal živce Nemcu. V sezoni 2000, ko je Schumacher z Italijani končno prebil led, je skupaj s Hakkinenom uprizoril eno najbolj razburljivih prehitevanj v zgodovini formule ena. Znova se vračamo v Belgijo. Na koncu ravnine Kemmel je Nemec izgubil položaj proti Fincu, potem ko sta zaostalega dirkača za krog prehitela vsak po svoji strani.

Na stezi vedno neizprosen

Ene najbolj ostrih dvobojev v karieri je imel s podobno neizprosnim Kolumbijcem Juanom Pablom Montoyo. Prizor iz Avstrije leta 2001, ko sta bo boju za položaj oba zavila s steze, simbolizira prav ta del njegove nepopustljivosti.

Najboljši v najtežjih okoliščinah

Ne le v dežju, Schumacher je bil tudi mojster uličnih dirk. V Monacu je vpisal kar pet zmag, lahko bi še kakšno več, a ga je nekajkrat na cedilu pustila tudi tehnika in celo njegov način vožnje, ko ni popuščal niti ob visoki prednosti. Zadnjič je v kneževini slavil leta 2001.

Forma je začasna, slava večna

Michael Schumacher je zadnjo dirko za Ferrari odpeljal leta 2006 v Braziliji. Čeprav se je poslavljal od elite, je v Interlagosu pokazal in dokazal, da še vedno sodi med najboljše voznike na svetu. Startal je šele z 10. mesta, a kmalu zaradi predrte pnevmatike zdrsnil na 19. Do konca se je z nizanjem kvalifikacijskih krogov in navdušujočimi prehitevanji prebil vse do 4. mesta. Mojster ostane mojster.