Nedeljski finale letošnje sezone formule ena bo prav nekaj posebnega. Šele drugič po letu 1974 bosta najboljša dirkača leta zadnjo preizkušnjo začela z enakim številom točk. Pred 47 leti sta v ameriški Watkings Glen v New Yorku povsem izenačena dopotovala Švicar Clay Regazzoni in Brazilec Emerson Fittipaldi, na koncu pa se je naslova veselil zadnji.

Spopad titanov in skrb, da se bo boj končal z nesrečo

Avtomoto

7. Dec 2021 3

Avtomoto

7. Dec 2021 3

Za danes 74-letnega upokojenca je bil to drugi od dveh naslovov dirkaškega prvaka (najboljši je bil tudi dve leti prej), ki si ga je zagotovil s četrtim mestom. Regazzoni je zadnjo dirko takratne sezone končal kot enajsti in brez točk, na koncu je bila razlika med njima vsega tri točke v korist dirkača iz Sao Paula (55-52).

A to ni bila najmanjša razlika, ki je dva dirkača ločila na koncu sezone. Rekordno še naprej ostaja leto 1984, ko je Avstrijec Niki Lauda premagal Francoza Alaina Prosta za pičle pol točke (72-71,5). Za legendo formule ena, ki se je od tega sveta poslovila pred dobrima dvema letoma, je bil to tretji in zadnji naslov med dirkači. Še petkrat je najboljša dva ločila ena sama točka, štirikrat je bilo za dve točki razlike.

Najmanjše razlike ob koncu sezon

1984: 0,5 točke (Niki Lauda 72 – Alain Prost 71,5)

---

1976: 1 točka (James Hunt 69 – Niki Lauda 68)

1981: 1 točka (Nelson Piquet 50 – Carlos Reutemann 49)

1994: 1 točka (Michael Schumacher 92 – Damon Hill 91)

2007: 1 točka (Kimi Raikkonen 110 – Lewis Hamilton 109 – Fernando Alonso 109)

2008: 1 točka (Lewis Hamilton 98 – Felipe Massa 97)

---

1983: 2 točki (Nelson Piquet 59 – Alain Prost 57)

1986: 2 točki (Alain Prost 72 – Nigel Mansell 70)

1999: 2 točki (Mika Hakkinen 76 – Eddie Irvine 74)

2003: 2 točki (Michael Schumacher 93 – Kimi Raikkonen 91)

Jubilejna tridesetica

Sicer se je od vseh sezon v zgodovini formule ena (letos je v teku 72.) o prvaku na zadnji dirki odločalo kar na 29-ih. Letošnja sezona bo tako jubilejna, saj bosta Max Verstappen in Lewis Hamilton to letvico dvignila na številko 30.

Kdo bo prvak?

Matematika pred zadnjo dirko je povsem jasna. Tisti, ki bo dirko v nedeljo končal višje, bo postal svetovni prvak. V primeru, da oba ostaneta brez točk (odstopita ali končata izven prve deseterice), pa bo prvak zaradi več zmag v sezoni (9 proti Hamiltonovih 8) prvič v karieri postal Max Verstappen. 

Prav Britanec, ki bo januarja praznoval 37. rojstni dan, ima s temi boji kar nekaj izkušenj. Že v svoji krstni sezoni (2007) se je vse do zadnjega boril za prvo krono, ki pa je po burni sezoni, polni preobratov in kontroverznosti (sploh pa napaki na predzadnji dirki na Kitajskem) kronala v roke Finca Kimija Raikkonena. Zadnji Ferrarijev dirkaški prvak, ki se bo v nedeljo poslovil od dirkanja na najvišjem nivoju, je imel ob koncu le točko (110-109-109) prednosti pred Hamiltonom in še enim dirkačem McLarna Fernandom Alonsom.

Pravica je dolg do Hamiltona poplačala leto kasneje, ko smo v Interlagosu videli po mnenju strokovnjakov in navijačev daleč najbolj infarktni zaključek katerekoli od sezon v zgodovini. Anglež je šele v zadnjem ovinku zadnjega kroga zadnje dirke prišel mimo Tima Glocka in potrebnega petega mesta, ki mu je še prinašal naslov. S tem je v jok spravil domačega junaka Felipeja Masso in strl številna brazilska srca.

Svojo uspešnost v zaključnih dirkah za naslov je Hamilton nad polovico dvignil leta 2014, ko je v Abu Dabi prišel s 17 točkami prednosti pred moštvenim kolegom pri Mercedesu Nicom Rosbergom. Ta dirka se bo v zgodovino zapisala kot edina do zdaj, na kateri so podeljevali dvojne točke. Britanec, ki mu je ob takrat drugem naslovu čestital tudi britanski princ Harry, je zmagal, medtem ko je Nemec po težavah z dirkalnikom končal kot 14. in brez točk.

A sin slavnega Kekeja Rosberga (tudi Finec je svoj edini naslov leta 1982 osvojil šele na zadnji dirki) se je velikemu rivalu še iz časov kartinga maščeval dve leti kasneje. Po odličnem nizu v drugi polovici sezone je na dirkališče Jas pripotoval z 12 točkami razlike, ob koncu pa ohranil mirne živce in kljub umazanim igricam Hamiltona zasedel drugo mesto tik za njim. To mu je prineslo veliko slavje, po katerem je Rosberg končal svojo kariero v formuli ena.

9 točk več in razmerje bi bilo obrnjeno

Za pester zaključek sezon sta v letih 2010 in 2012 poskrbela Sebastian Vettel in Fernando Alonso. V obeh primerih je daljšo potegnil Nemec, medtem ko Španec verjetno še danes sanja Vitalija Petrova iz prvega primera. Ni pa veliko manjkalo, pa bi bilo razmerje osvojenih naslovov med omenjenima veteranoma, najboljšima prehitevalcema letošnje sezone, obrnjeno (Vettel štirje naslovi, Alonso dva).

Prvič je šlo skozi, drugič pač ne

Španec je sicer pri svojem drugem naslovu (2006) šele v samem zaključku poskrbel za zmago nad Michaelom Schumacherjem, ki je ob sedmih naslovih dvakrat slavil šele ob zaprtju sezone, še dvakrat pa je bil zelo blizu. Ljubitelji formule ena se zagotovo dobro spominjajo leta 1994, ko je takratni dirkač Bennetona na zadnjo dirko v Avstralijo prišel s točko prednosti pred Damonom Hillom. Po trčenju sta oba odstopila, Nemec pa je vse skupaj opisal kot dirkaško nesrečo. S tem so se strinjali tudi komisarji dirke, ki niso ukrepali.

#OnThisDay: 1994 Australian Grand Prix

Michael Schumacher seals the first of his seven drivers' titles, but it wasn't without controversy#F1 pic.twitter.com/OV4S2k7Lem

— Formula 1 (@F1) November 13, 2018

Ni pa je Nemec odnesel brez kazni tri leta kasneje, ko je v Jerez prav tako prišel s točko več od tekmeca Jacquesa Villeneuveja. Ob poskusu prehitevanja je Schumacher v Kanadčana trčil in odstopil, Villeneuve pa se je odpeljal naprej in s tretjim mestom postal prvak. Tudi če bi odstopil, pa bi osvojil svetovno krono, saj so legendarnega Schumija po dirki zaradi namernega trčenja diskvalificirali iz celotnega prvenstva.

Večer kaosov sezono tik pred koncem postavil na izhodišče

Avtomoto

6. Dec 2021 4

Avtomoto

6. Dec 2021 4

In prav to je eden od precedensov, po zaslugi katerega navijači in ljubitelji formule ena verjamejo, da do namernega trka med Verstappnom in Hamiltonom v nedeljo ne bo prišlo. Je pa jasno, da bo Nizozemec znova vozil agresivno, saj se zaveda, da ima zaradi zmage več v letošnji sezoni pred Angležem vendarle minimalno prednost. Če bi oba končala z enakim številom točk in bi število osvojenih prvih mest dejansko odločalo o naslovu, pa bi se leto 2021 še dodatno zapisalo v zgodovinske knjige …

Sezone, ko je o dirkaškem prvaku odločala zadnja dirka

1950: Farina (30), Fangio (27)

1951: Fangio (31), Ascari (25)

1956: Fangio (30), Moss (27)

1958: Hawtorn (42), Moss (41)

1959: Brabham (31), Brooks (27)

1962: G. Hill (42), Clark (30)

1964: Surtees (40), G. Hill (39)

1967: Hulme (51), Brabham (46)

1968: G. Hill (48), Stewart (36)

1974: Fittipaldi (55), Regazzoni (52)

1976: Hunt (69), Lauda (68)

1981: Piquet (50), Reutemann (49)

1982: K. Rosberg (44), Pironi (39), Watson (39)

1983: Piquet (59), Prost (57)

1984: Lauda (72), Prost (71,5)

1986: Prost (72), Mansell (70)

1994: M. Schumacher (92), D. Hill (91)

1996: D. Hill (97), J. Villeneuve (78)

1997: J. Villeneuve (81), M. Schumacher (78/DSQ)

1998: Hakkinen (100), M. Schumacher (86)

1999: Hakkinen (76), Irvine (74)

2003: M. Schumacher (93), Raikkonen (91)

2006: Alonso (134), M. Schumacher (121)

2007: Raikkonen (110), Hamilton (109), Alonso (109)

2008: Hamilton (98), Massa (97)

2010: Vettel (256), Alonso (252)

2012: Vettel (281), Alonso (278)

2014: Hamilton (384), N. Rosberg (317)

2016: N. Rosberg (385), Hamilton (380)

2021: Verstappen (???), Hamilton (???)

Odebeljeno so zapisani dirkači, ki so v posameznem letu postali svetovni prvaki. V oklepajih so zapisane točke ob koncu posamezne sezone.