Medtem ko se številna moštva formule ena še naprej ubadajo z iskanjem rešitve za poskakovanje, ki ga povzroča močan talni učinek, je Red Bull rešitev našel v inovativni in tudi povsem legalni zasnovi novega vzmetenja. Izkoriščajo fizikalne zakone ne-newtonske tekočine.
Vsi ljubitelji kraljice motošporta do danes zagotovo že poznate t.i. delfinčkanje (porpoising), ko dirkalnik predvsem pri višji hitrosti silovito poskakuje.
Močno poskakovanje Ferrarija na prvih testiranjih v Barceloni:
Bumpy road to the top for Charles Leclerc! 🤕#F1 pic.twitter.com/Z6a5e6d3bo
— Formula 1 (@F1) February 24, 2022
Gre za kombinacijo (pre)močnega podtlaka, ki ga ustvari talni učinek, ki se je to sezono z novimi regulacijami vrnil v karavano F1, ter hkrati izgube omenjenega učinka, ko se dirkalnik preveč približa k tlom ter se tako prekine dotok zraka pod dno bolida. Ko se dirkalnik zaradi vzmetenja nato znova dvigne od tal, se vnovič sproži talni učinek in zgodba se ponovi.
Posledično dirkalniki na ravnini pri višji hitrosti poskakujejo, kar ni le sila neudobno za voznike, temveč povzroča še številne druge nevšečnosti. Zmanjša se tudi oprijem in podaljša zavorna pot.
Kako je videti poskakovanje v kokpitu:
Manj težav, boljši izidi
Znano je, da je eno od moštev, ki ima s tem največ težav, osemkratni zaporedni konstruktorski prvak Mercedes. Nemci so bili na uvodnih dveh dirkah daleč od Red Bulla in Ferrarija, ki sta na uvodnih dveh dirkah vpisala vsak po eno zmago.
Prav Avstrijci pa naj bi najbolje med vsemi že rešili zagato, ki je pri vseh moštvih najverjetneje nastala zaradi slabe korelacije med vetrovniki in resničnimi bolidi.
Testiranje v vetrovnikih je namreč precej omejeno. Ne le s številom ur uporabe, temveč tudi z velikostjo, modeli namreč ne smejo presegati 60 odstotkov dimenzij pravega dirkalnika, kakor tudi s hitrostjo, ki je omejena na 180 kilometrov na uro.
Kako je težavo rešil Red Bull?
Red Bull je poskakovanje rešil z iznajdljivim vzmetenjem. Obrnili so se na ne-newtonsko tekočino. Gre za snov, ki je podobna kremi v kakšni sladici. Denimo škrob v vodi tvori t.i. ne-newtonsko tekočino, saj ima različno viskoznost pri različni sili oz. hitrosti deformacije. Pri počasnejši deformaciji spominja na tekočino, pri močnem udarcu pa ima lastnosti trdne snovi.
“Blažilnik napolnjen z ne-newtonsko tekočino ne vpliva na normalno gibanje vzmetenja. Ko začne avto poskakovati, pa se njegove ne-newtonske lastnosti uprejo odbijanju,” je besede inženirja Avstrijcev Joja Kesonyuja povzel Craig Scarborough.
To tekočino je težko ustvariti in vzdrževati, za optimalno delovanje pa potrebuje visoko temperaturo, zato so blažilnik postavili blizu izpuha, ki se seveda med vožnjo močno zagreje. “Mehaniki se šalijo, da gre za kremasti blažilnik,” je v razlagi še zapisal Scarborough.
Ker je med drugo dirko sezone, ki jo je gostila Savdska Arabija in tretjo, ki je na sporedu šele naslednjo nedeljo v Avstraliji, dovolj časa, je pričakovati, da bodo tudi ostala moštva preizkušala nove in izboljšane načine preprečevanja “delfinčkanja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!