Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Potem ko sta dirkača Mercedesa Lewis Hamilton in George Russell veliko nagrado Singapurja zaključila povsem izčrpana in skoraj doživela vročinski udar, so se v formuli 1 znova porajali pomisleki o varnosti dirkačev.
Tako Hamilton kot Russell po veliki nagradi Singapurja medijem nista bila na voljo za izjave. Kot so pozneje sporočili iz njunega moštva, je bil dvojec po dirki zaradi visokih temperatur povsem izčrpan in bila na meji tega, da bi doživela vročinski udar.
Kot poroča Deutsche Welle, smo v letošnji sezoni podobni zgodbi že bili priča na veliki nagradi Madžarske, ko se je dirka odvila sredi vročinskega vala, živo srebro pa se je dvignilo vse do 31 stopinj Celzija. Madžarske oblasti in organizatorji dirke so tedaj obiskovalcem zagotovili brezplačno vodo in veliko senčnih površin, dobro pripravljeno pa je bilo tudi zdravstveno osebje.
Pa je bilo ustrezno poskrbljeno tudi za dirkače? “Mislim, da se na tveganje, ki so mu podvrženi dirkači, ne pomisli dovolj,” je za Deutsche Welle pojasnila podnebna znanstvenica z graške univerze Chloe Brimicombe in dodala, da je narejenih le malo raziskav na področju tveganj, ki grozijo tako dirkačem kot mehanikom v formuli 1. “Formula 1 bi lahko bila organizacija, ki bi pokazala pot ostalim, kako se streže tem stvarem in bolje zaščitila udeležence. To bi imelo pozitiven vpliv tudi na druge industrije,” je dejala.
Kabine dirkalnikov v formuli 1 se sicer predvsem zaradi postavitve motorja za dirkačem močno segrejejo. Russell je po zloglasni Veliki nagradi leta 2023 v Katarju dejal, da se je temperatura v kokpitu med dirko približala 60 stopinjam Celzija, dobavitelj pnevmatik Pirelli pa je takrat postregel s podatkom, da temperatura steze med nočno dirko ni padla pod 36 stopinj Celzija.
Da je dirkačem med dirko še nekoliko bolj vroče, je poskrbela tudi uvedba novih kombinezonov pred štirimi leti. Ti so zaradi varnostnih razlogov debelejši, posledično pa dirkači med dirko zaradi močnega znojenja izgubijo tudi do štiri kilograme. Ob tem velja dodati, da so poleg visokih temperatur dirkači podvrženi tudi hudim fizičnim naporom in visokim g-silam.
Vse našteto je na lanski dirki v Katarju privedlo do tega, da je Esteban Ocon zaradi ekstremnih temperatur celo brual v svojo čelado, Lance Stroll pa je bil na meji izgube zavesti. “Bilo je čez mejo sprejemljivega,” jeze ni skrival niti Russell.
Težavo je takrat naslovil tudi predsednik Združenja dirkačev Alex Wurz, ki je dejal, da mora vodstvo formule 1 obravnavati to problematiko, obenem pa predlagal, da bi morale ekipe razmisliti o tem, da bi bili sedeži v dirkalnikih hlajeni, kabine pa še bolje izolirane.
Komisija formule 1 je zaradi dogodkov v Katarju naknadno odobrila dodatni zračnik, ki usmerjanje svež zrak v kokpit, Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) pa je sprejela pravilo, ki dovoljuje razglasitev izrednih razmer.
Kljub temu skrb ostaja, saj izčrpanost zaradi visokih temperatur ni le vprašanje fizične pripravljenosti dirkačev. “Če je športnik dobro pripravljen, bolje prenaša visoke temperature, vendar ne pretirano,” je poudarila Brimicombe. “Je sprejemljivo, da ljudi potisnemo do njihovih skrajnih zmožnosti in in ne vemo, kako to vpliva na njihovo zdravje,” se je še vprašala znanstvenica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!