V tokratni kolumni o Josepu Guardioli in tem, zakaj je Španec na klopi Manchester Cityja kljub sobotnemu porazu v finalu Lige prvakov najboljši nogometni trener na svetu.  

Po bolečem sobotnem porazu v Portu je pri Manchester Cityju na udaru predvsem trener Josep Guardiola, ki je v očeh mnogih najboljši na svetu zadnjega obdobja, medtem ko je precejšen del nogometne javnosti prepričan, da je Španec precenjen trener.

Drugi so zdaj – po taktičnem polomu, ki si ga je privoščil proti Chelseaju – seveda glasni in prepričani, da imajo prav.

Res je, načrt Guardiole, ki je v tekmo leta vstopil brez defenzivnega vezista in tudi napadalca, se je izjalovil. Brez napadalca je Španec igral večji del sezone, medtem ko se je to, da na igrišče ni poslal niti Rodrija niti Fernandinha, v 61. tekmi sezone zgodilo prvič.

Njegovo presenečenje se ni izšlo. Guardiola je presenetil zgolj samega sebe, če ponovimo enega od hudomušnih in privoščljivih komentarjev, ki so po spletu zaokrožili takoj po tekmi. Toda lahko bi bilo tudi drugače.

Kdo ve, kaj bi bilo, če se že na začetku drugega polčasa pri Cityju ne bi poškodoval kapetan Kevin de Bruyne, ki je za ekipo iz Manchestra približno tako pomemben, kot je N’Golo Kante za Londončane.

Morda bi bil razplet drugačen tudi, če bi strel Riyada Mahreza v zaključku tekme zletel kakšnih 30 centimetrov nižje in namesto prek vrat Edouarda Mendyja zletel za njegov hrbet, ampak … Ni.

Guardiola je izgubil najpomembnejšo tekmo sezone in v očeh večine postal velik poraženec.

Resnica je nekoliko drugačna.

Španec je v pravkar končani sezoni s Cityjem odigral 60 od 61 možnih tekem. Osvojil je prvenstveni naslov, zmagal v ligaškem pokalu in se uvrstil v finale Lige prvakov. Vseh tekem ni odigral le v pokalu FA. Izpustil je zadnjo, ustavil se je v polfinalu. V tekmi, v kateri je imel City enkrat več strelov (11:5), ga je z minimalnih 1:0 premagal prav Chelsea.

Za Cityjem je sijajna sezona. V najboljših petih evropskih ligah se s takim dosežkom v sezoni 2020/21 morda lahko primerja le Bayern, ki je bil spet nemški prvak, zmagal pa še na klubskem svetovnem prvenstvu in osvojil evropski superpokal. Od Evrope se je poslovil v četrtfinalu.

Kljub temu bo, ko bodo ob koncu leta podeljevali nagrade najboljšim, trener Chelseaja Thomas Tuchel skorajda zagotovo pred Guardiolo. Pa čeprav je bil Nemec zaradi slabih rezultatov v tej sezoni odpuščen pri PSG, s Chelseajem je izgubil finale pokala FA in v prvenstvu osvojil četrto mesto, v 19 tekmah, kolikor sta jih skupaj prebila v Premier ligi, pa je osvojil sedem točk manj od Guardiole.

Podelitve za najboljše so prepogosto farsa. Med trenerji (in tudi med nogometaši) je tako ali tako z redkimi izjemami skoraj vedno najboljši tisti, ki zmaga v najpomembnejšem tekmovanju. Z drugimi besedami – najboljši je tisti, ki zmaga v finalu Lige prvakov, finalu svetovnega prvenstva ali finalu evropskega prvenstva.

Ena takšnih izjem je Jürgen Klopp, še en Pepov angleški tekmec, ki je bil v prejšnji sezoni za najboljšega izbran, čeprav je z Liverpoolom iz Lige prvakov izpadel že v osmini finala. Prestižno priznanje je Nemcu prinesel podvig v Premier ligi, v katerem je velikana z Anfielda z 99 točkami do naslova popeljal po dolgih 30 letih čakanja.

Guardiola je v sezoni 2018/19 kot angleški prvak zbral 98 točk, sezono pred tem pa 100, se obakrat prebil do četrtfinala Lige prvakov, a ostal brez omenjene prestižne nagrade.

Pep za najboljšega na svetu, od leta 2016, ko je pri Cityju, pri Fifi pa od takrat podeljujejo nagrado za najboljšega trenerja leta, ni prejel niti ene nagrade.

V petih letih se lahko pohvali z zgolj enim drugim mestom, ki mu je pripadlo leta 2019. Podobno uspešen je Hrvat Zlatko Dalić, ki je bil leta 2018 tretji.

Klopp je bil najboljši kar dvakrat, pa čeprav je, odkar sta od sezone 2016/17 skupaj v Premier ligi, Guardiola v prvenstvu osvojil 27 točk več. Le v eni od petih sezon, ki sta jih preživela skupaj v Premier ligi, jih je zbral manj od Nemca.

Ko beseda nanese na lovorike, je Guardiola drugi najboljši vseh časov. Osvojil jih je že 29 in je na lestvici najbolj trofejnih trenerjev vseh časov na drugem mestu skupaj z Valerijem Lobanovskim, ki pa je lovorike osvajal predvsem v Sovjetski zvezi oziroma Ukrajini.

Na prvem mestu je za zdaj nedosegljiv sir Alex Feruguson, zbral je kar 48 lovorik, a od tega enajst na Škotskem. V kakšni izmed petih najboljših lig, v njegovem primeru torej v Angliji, je bilo lovorik 37.

Če bo Guardiola, ki na sezono v povprečju osvoji 2,7 lovorike in šteje 50 let, nadaljeval v podobnem slogu, bo legendarnega Škota po številu lovorik s klubom iz najmočnejših evropskih lig ujel že čez tri leta. Če bo, tako kot on, v trenerskem poslu vztrajal do 70. leta, bo lovorik na koncu več kot sto …

Z dvema zmagama v Ligi prvakov je Guardiola tudi četrti na lestvici trenerjev po številu naslovov evropskega prvaka. S tremi so od njega boljši le Bob Paisley, Zinedine Zidane in Carlo Ancelotti.

Prvo, prvo, prvo, drugo, prvo, prvo, prvo, tretje, prvo, prvo, drugo in prvo mesto. To so uvrstitve njegovih ekip v 12 sezonah, ki jih je dosegel v Španiji, Nemčiji in Angliji. S takšno statistiko se od trenerjev, ki denar služijo na najvišji ravni, niti približno ne more pohvaliti nihče.

Sobotni veliki finale Lige prvakov je Guardiola resda izgubil, a njegova uspešnost na tekmah, ki odločajo o lovorikah, meji na znanstveno fantastiko. V evropskih in domačih pokalih oziroma superpokalih je na zadnji stopnički Guardiola od 24 tekem izgubil samo dve. Njegova uspešnost na tekmah, ki prinašajo lovorike, je 92-odstotna.

V finalih Lige prvakov je bil trikrat. Dvakrat je bil veliki zmagovalec. Tuchel je enkrat zmagal in enkrat izgubil. Klopp je izgubil dvakrat, kot zmagovalec pa finale končal enkrat.

V elitni evropski nogometni ligi je nasploh najuspešnejši trener. V 12 sezonah, kolikor jih je kot trener preživel v njej, je zbral dve zmagi, tri uvrstitve v finale, kar osem polfinalov, enajstkrat pa so se njegove ekipe uvrstile vsaj v četrtfinale. Z osmimi uvrstitvami v polfinale je skupaj s Josejem Mourinhom rekorder tekmovanja.

Pepov delež zmag na tekmah, ki jih je v Ligi prvakov vodil, je 63 odstoten. Odstotek zmag ekip Zidana (60) in Ancelottija (55), ki imata en evropski naslov več, je nižji.

Zaostajajo tudi Vicente del Bosque (57), Jose Mourinho (53), Ottmar Hitzfeld (51) in veliki Ferguson (48), ki so, tako kot on, v najpomembnejšem klubskem tekmovanju zmagali dvakrat.

Boljši je le Jupp Heynckes, tudi on je bil evropski prvak dvakrat. V pokoj je odšel s sijajno bero, zmagal je v povprečju na natančno sedmih od desetih tekem.

”Lahko je Pepu z vsemi milijoni, ki jih zapravlja za nakupe,” pa je verjetno glavni izmed številnih očitkov, ki letijo na njegov račun. Od leta 2008, ko je postal trener Barcelone, je z 1,47 milijarde evrov, ki so jih njegovi klubi namenili za nakupe igralcev, resda na prvem mestu, a preostali najboljši trenerji na svetu za njim ne zaostajajo prav veliko.

Mourinho je v tem obdobju zapravil 1,32 milijarde, Ancelotti 1,14 … Če upoštevamo še denar, ki ga je svojim klubom v tem obdobju prinesel s prodajami igralcev, s 603 milijoni evrov prihodkov na ta račun je med vsemi trenerji na svetu na petem mestu, je ta razkorak še manjši oziroma ničen.

V Barceloni je Guardiola v vsega štirih letih s 14 lovorikami postal najuspešnejši trener v njeni zgodovini. V sezoni 2008/09 je osvojil kar šest lovorik in postal prvi trener v Španiji, ki mu je uspelo kaj takega.

Z Bayernom je osvojil sedem lovorik in v vsega treh letih postal tretji najbolj trofejni trener v zgodovini z naskokom najuspešnejšega nemškega kluba. Tudi v Nemčiji je poskrbel za kar nekaj rekordov. Naštejmo jih le peščico.

Bundesligo je zapustil z najboljšim izkupičkom v zgodovini tekmovanja (2,52 točke na tekmo). Do prvenstvene lovorike je v sezoni 2013/14 prišel že po 27 krogih. Bil je neporažen na prvih 28 tekmah sezone, zmagal na prvih desetih tekmah sezone …

In še najbolj zgovoren podatek – v Bundesligi je dobil 82 od 102 tekem. Zmagal je v 80,4 odstotka tekmah in je seveda rekorder Bundeslige. Kdo je drugi pri Bayernu? Hitzfeld – 58,4 odstotka.

Mejnikov pri Manchester Cityju, na klopi katerega je v petih sezonah dobil kar deset od 15 možnih domačih lovorik, je še več. Pripravite se, gremo …

Najvišja prednost ob koncu sezone na vrhu lestvice (19), največ točk (100), največ zmag (32), največ golov (106), najboljša razlika v zadetkih (+79) in največ gostujočih zmag v sezoni (16) v sezoni Premier lige. Pa seveda tudi največ zmag v nizu. Med avgustom in decembrom 2017 je nanizal kar 18 prvenstvenih zmag.

Pohvali se lahko tudi z najvišjim odstotkom zmag med vsemi trenerji, ki so v njej vodili vsaj pet tekem v njej. V najbogatejši nogometni ligi na svetu je zmagal v kar 72,4 odstotka tekem, ki jih je vodil. Seveda je tudi na Etihadu postal najbolj trofejen trener v klubski zgodovini.

Vzemite si, kolikor hočete časa, in poiščite še kakšnega trenerja na svetu, ki mu je uspelo kaj takega. Morda boste vztrajali do poznih nočnih ur, a ga ne boste našli. Prej boste zaspali.

Morda še večji dosežek, kot je Pepova sijajna statistika, pa je prav razlog, zaradi katerega mu je spodrsnilo v letošnjem finalu. Inovacije. Johan Cruyff, Ariggo Sachi, Helenio Herrera … Malo je trenerjev, ki so imeli na svetovni nogomet takšen vpliv, kot ga je imel on.

Z načinom igre, ki so ga pozneje poskušali posnemati številni, je pri Barceloni z Lionelom Messijem, Xavijem Hernandezom, Andresom Iniesto in preostalimi ustvaril morda najboljšo ekipo vseh časov.

Posredno pa pomagal tudi pri nastanku nepozabne Španije, ki je med letoma 2008 in 2012 nanizala tri naslove na treh velikih tekmovanjih. Bila je svetovna in dvakrat evropska prvakinja.

Nogometna revolucija mu je uspela tudi v Münchnu, zdaj podobno počne v Manchestru.

V soboto mu je ob iskanju nogometnega perfekcionizma spodrsnilo, kar pa se ne zgodi prav pogosto.

Sprehodite se še enkrat čez vse dosežke, ki so mu uspeli v zadnjih 12 letih, in strinjali se boste s Kloppom, ki je pred kratkim dejal: ”Guardiola je najboljši na svetu zadnjega obdobja!”

Daleč najboljši v tem tisočletju. Ne precenjen, ampak prej podcenjen trener. Zagotovo eden največjih, kar jih je videl nogomet.