Pred natančno 41-imi leti, 20. januarja 1980, je v švicarskem Wengnu Bojan Križaj, največji smučar nekdanje Jugoslavije, dosegel prvo zmago v karieri.

Z njegovim imenom so povezani skoraj vsi prvi veliki dosežki v belem športu takratne SFRJ na svetovnem odru. Specialist za slalom in veleslalom se je rodil 3. januarja 1957 v Kranju, pred vsemi našimi smučarji je v svetovnem pokalu osvojil točke, nato pa je imel v tem tekmovanju prvi čast biti na stopničkah. Najprej na drugem in tretjem mestu, nato pa se je 20. januarja 1981 zapisal v zgodovino in dosegel prvo od skupno osmih zmag v svetovnem pokalu v svoji dolgi karieri. V sezoni 1986/87 je v slalomu osvojil mali kristalni globus, ki je Švicarju Pirminu Zurbriggnu preprečil, da bi v vseh disciplinah svetovnega pokala osvojil globuse.

Križaj se lahko pohvali tudi s tem, da je nekdanji Jugoslaviji s svetovnega smučarskega prvenstva prinesel najsvetlejšo medaljo. Bila je srebrna medalja, ki jo je osvojil v slalomu leta 1982 na prvenstvu v Schladmingu, ko je nad njim na najvišji stopnički stal nepremagljivi švedski as Ingemar Stenmark. Edina medalja, ki mu manjka v zbirki z največjih tekmovanj, je tista z olimpijskih iger. Čeprav je dvakrat nastopil na olimpijskih smučiščih in so ga domači navijači spodbujali na igrah v Sarajevu, svojega imena nikoli ni uspel zapisati med olimpijske nesmrtnike. Temu je bil najbližji v Lake Placidu leta 1980, ko je v veleslalomu zgrešil bronasto medaljo za samo dve stotinki.

Križaj je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja užival status enega najboljših športnikov v Jugoslaviji in populariziral ta šport, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih delih takratne države. Oboževali so ga, kot se je takrat govorilo, “od Triglava do Gevgelije” in nestrpno pričakovali – podobno kot v vzdušju, ki je nastajalo pred trenutnimi teniškimi dvoboji med Đokovićem in Nadalom in Federerjem – televizijske prenose Bojanovih tekmovanj s prvim smučarjem sveta Ingemarjem Stenmarkom. Šved je iz teh borb pogosteje izhajal kot zmagovalec, a prav zato je takratni prvi smučar Jugoslavije, kot je kasneje dejal, užival v redkih zmagah nad človekom, ko ga ima za “najboljšega v zgodovini tega športa”.

Nekateri menijo, da bi ta svetlolasi, skoraj vedno nasmejani smučarski as, ki sta ga krasila odlična tehnika in brezhibna telesna pripravljenost, lahko dosegel večje dosežke v karieri, če bi bil na progi “manj umaknjen in neodločen ter bolj agresiven”. Odgovora na to vprašanje seveda ne bomo nikoli izvedeli, zanimivo pa je, da je junak naše zgodbe v intervjuju, ki ga je dal kot izkušeni 30-letni smučarski veteran, priznal, da obstajajo stvari, ki negativno vplivajo na njegove predstave.

“Prej me je veliko stvari ob strani motilo in to me je zadrževalo. Bil sem na primer razburjen, če so navijači kričali, medtem ko sem si ogledoval progo. Pred velikimi nastopi so me motile zgodbe o mojih sposobnostih. Zdaj se je vse spremenilo,” je zatrdil Križaj. Dejstvo je, da je Bojan sprožil plaz, ki je na svetovni oder pripeljal še druge fante in dekleta iz Slovenije, ki so dosegali odlične rezultate – Matejo Svet, Jureta Franka, Borisa Strela, Roka Petrovića…

41 let po prvi Križajevi zmagi so slovenski alpski smučarji skupno zbrali 85 zmag v svetovnem pokalu in osvojili 32 kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.