LaDainian Tomlinson, dolgoletni član San Diego Chargers, lahko v soboto postane eden izmed najnovejših nesmrtnikov z vstopom v hišo slavnih. S Tomlinsonom smo se v medijskem centru pogovarjali v četrtek, tema pa je nanesla predvsem na vstop v hišo slavnih in pa selitev Chargersov v Los Angeles.

Kaj vam pomeni dejstvo, da ste v glasovanju za finaliste vstopa v hišo slavnih prišli tako daleč?
To je ogromna čast. Vem, da je do sem priti izredno težko. Nekateri se za vstop v Hišo slavnih potegujejo več let. Biti med finalisti za vstop v Canton je nekaj, česar ne izkusi vsakdo. Zato sem izredno počaščen, sem pa tudi živčen.

Znano je, da ste v mladosti mami napisali pismo. Ste si kdaj mislili, da boste čez toliko in toliko let v hramu slavnih?
Nikakor ne. Ko odraščaš, igraš nogomet in se zgleduješ po vseh teh velikih igralcih, sanjaš o tem, da boš prišel v NFL. Sanjaš o tem, da boš dober igralec, torej v mojem primeru dober tekač, da boš zmagal na Super Bowlu — nevem koliko ljudi sanja o tem, da bi prišli v Hišo slavnih, a jaz si tega zagotovo nisem predstavljal.

Koliko pa vam pomeni to, da se lahko uvrstite v Hišo slavnih nedaleč od mesta, kjer ste odraščali?
Zagotovo. To je moj dom, tukaj se je vse začelo. Čutim, kot da bi bilo to edino prav, da v Hišo slavnih vstopim tam, kjer se je vse začelo. Tukaj naj se tudi konča. S tem mislim to, da ko enkrat vstopiš v Canton, je to to. Višje se ne da. Moje življenje bi bilo izpopolnjeno.

Chargers ne bodo igrali več v San Diegu. Bi bili s klubom vseeno še naprej pripravljeni sodelovati kot alumni franšize?
Kljub selitvi bi rad Chargerse še naprej podpiral. Za veliko ljudi bo namreč moje ime za vedno povezano s Chargers, kar je tudi prav. Vem, da se me bodo ljudje spominjali kot igralca Chargerjev, saj sem tam igral dolgo časa. Še vedno se bom trudil biti povezan z ekipo.

Kako pa se ob odhodu Chargersov iz San Diega počutite — jezen, žalosten, razočaran, …?
Žalosten sem, zelo žalosten, tako kot večina ljudi v San Diegu. 55 let je dolga doba (toliko so bili Chargers v San Diegu op.), drznem pa si reči, da sem sam igral v San Diegu v obdobju, ko so doživljali svoje najuspešnejše trenutke. Ravno zaradi tega sem videl, kako močno imajo radi ekipo, naše tekme so bile vedno razprodane in navijači so bili vedno glasni. Zaradi tega sem žalosten – v tej skupnosti sem bil nekaj časa, del skupnosti sem bil tudi izven igrišča, zato poznam srca ljudi in vem, kako se počutijo.

Kateri pa je vaš najljubši spomin iz igralskih dni?
Hm, mešanica spominov me navdaja. V tisti sezoni — preden sem se pridružil Chargersom —, so zmagali le enkrat. Od takrat dalje smo petkrat postali prvaki divizije. Franšize nismo popolnoma preureili, ampak smo nanjo ponovno opozorili, jo naredili zanimivo. Po mojem mnenju je to eden najboljših trenutkov. Da narediš nekaj takega za ekipo, to je enostavno cilj vsakega igralca.

Trenutno opravljate službo kot analitik na NFL Network. Kako hitro ste se po koncu kariere odločili za to službo?
Ne preveč hitro. Možnost mi je iz NFL Networka praktično padla v naročje, zato sem jo sprejel. Nikoli si nisem mislil, da bom delal na televiziji. A obenem sem si želel biti še naprej blizu igri, ameriškem nogometu. Če ne bi delal na televiziji, bi bil verjetno poslovnež.

Torej obstaja možnost, da bi v primeru, da televizijske vode zapustite, opravljali delo trenerja v kakšni ekipi?
Ne, trener zagotovo nikoli ne bom. Sicer se trudim izogibati besedi ‘nikoli’, saj veste. Trenutno imam odprtih nekaj možnosti, o katerih žal še ne smem govoriti, a nekaj lahko rečem z gotovostjo — trener ne bom nikoli.

Kaj vse sta LaDainian Tomlinson in Deion Sanders v pogovoru z novinarji še povedala na temo obračuna Falconsov in Patriotsov, si preberite v nedeljski napovedi Super Bowla LI!