Slovenija na olimpijski lestvici tako visoko še ni bila. Olimpijska kolajna je v iztekajočem se letu 2021 vsekakor očitni skupni imenovalec Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Benjamina Savška, Janje Garnbret in Tine Trstenjak, vseeno pa se zgodbe peterice olimpijskih junakov iz Tokia v svojih jedrih močno razlikujejo.

Luka Dončić, Jan Oblak, Josip Iličić, Anže Kopitar, Matej Mohorič, Samir Handanović, Goran Dragić … Nabor slovenskih športnikov, ki so pustili močan mednarodni pečat, tudi v globalno najbolj vidnih športnih, je bil tudi v letu 2021 zelo pester. Vseeno tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki so v ”izrednem olimpijskem letu” prispevali svoj delež k najbolj uspešni olimpijski odpravi v slovenski športni zgodovini. Prvič je namreč slovenska delegacija osvojila kar tri zlate kolajne, ob tem pa še po eno srebrno in bronasto. Kakšne so bili zgodbe Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Benjamina Savška, Janje Garnbret ter Tine Trstenjak in kakšna bo njihova nadaljnja pot?

Primož Roglič

Prihod v Tokio. Na Japonsko je pripotoval kot ranjeni lev. Poškodbe so razblinile njegove rumene sanje na Touru. Na cestni olimpijski dirki je deloval kot nekdo, ki še liže rane.

Dan d. Veliki trenutek je dočakal v kronometru. Na trasi pod goro Fuji je deloval kot mož z jasno misijo. Kot bi vse treninge v življenju zlil v jekleno moč, razočaranja in padce pa pretopil ne edinstveni motivacijski pospešek. Njegov zlati kronometer je našel mesto v slovenski športni večnosti, njegova zgodba pa se zdi kot večni navdih.

Odhod: Tokio 2020, čeprav v letu 2021 je njegov nesporni olimpijski vrhunec. Ob vse močnejšem novem kolesarskem valu leta (32) niso več njegov zaveznik. Vseeno pa je prav z vrha Olimpa pogled segel dovolj daleč, da si je začrtal tudi jasne cilje za leto 2022.

Tadej Pogačar

Prihod v Tokio. Za razliko od glavnine športnikov, tudi iz slovenske reprezentance, sezonske forme nikakor ni tempiral za Tokio. Deželo vzhajajočega sonca je obiskal vsega nekaj dni po veličastni zmagi na Touru. Brez jasnega cilja in odkritih pričakovanj.

Dan d. Ali ima po francoski petlji v nogah še dovolj dinamita ter v glavi dovolj mentalne moči za še en smrtonosni udarec, je bila glavna uganka na prvi tekmovalni dan OI. Skozi dinamično dirko v zahtevnih razmerah se je hitro izluščil pritrdilen odgovor. Tokio zanj ni bil sezonski vrhunec, bronasta kolajna pa je nedvomno eden od kariernih vrhuncev.

Odhod. Tudi če bi Tokio zapuščal praznih rok, ne bi mogel biti razočaran. Vpliv Toura je bil pač premočan. Zadovoljstvo posledično okrepljeno. Vse to pri vsega pri 23 letih. Iz tega sledi, da je pred njih še dolga kolesarska prihodnost. Če gre soditi po zadnjih letih – zelo svetla.

Benjamin Savšek

Prihod v Tokio. Vedel je, kaj pomeni olimpijsko razočaranje. Vedel je tudi, kako se počuti takrat, ko je sposoben izzivati najvišje cilje. Nedvomno je spadal v najožji krog favoritov. Ne le za odličje, temveč tudi za zmago. A izkušnje iz preteklosti in nepredvidljiva narava panoge sta ga silila v previdnost, še bolj pa v tekmovalno osredotočenost.

Dan d. V trenutkih ko je Luka Dončić v zgodovinski prvi tekmi slovenske košarkarske reprezentance na OI polnil koš Argentine, je Benjamin Savšek pred seboj videl le brzice in viseče količke. Ostalo je odmislil. Kot bi bil v nekem svojem tekmovalnem transu. V finalu je bil tako popoln, da se je po tekmi pošalil, da ne bi upal vnovič na progo.

Odhod. Za zlatega Savška to ni bil le konec petletnega cikla, temveč tudi nesporni tekmovalni vrhunec kariere. Trenutek, da razmisli, kako naprej. Kje iskati motivacijo? Prav z novim letom začenja s treningi na južni polobli. S tem jasno sporoča, da je našel nadaljnji tekmovalni navdih.

Tina Trstenjak

Prihod v Tokio. “Bilo je, kar je bilo,” je novinarjem v Tokiu pripovedovala Tina Trstenjak, naveličana vprašanj o tem, kako pred novim olimpijskih nastopom nanjo vpliva zlato iz Ria. A ko slovenski judoist stopi na olimpijski tatami, je jasno, da je kandidat za odličje. Tudi Savinjčanka je bila.

Dan d. Ni bila tako odločna in suverena kot leta 2016 v Riu. A kot bi se v ključnih trenutkih naslonila na bogate izkušnje, je iz boja v boj delovala močneje. Premagala je vse. Le Francozinja Clarisse Agbegnenou je bila zanjo v velikem finalu previsoka ovira.

Odhod. Po osvojenem srebru je Tina Trstenjak postregla z veliko preobrazbo. Kot bi se v trenutku otresla jasne usmeritve, ki jo je vodila vrsto let. Delovala je sproščeno, v izjavah izvirno in ne več tako predvidljivo in naučeno. A na ključno vprašanje, kako naprej, vendarle še ni odgovorila.

Janja Garnbret

Prihod v Tokio. Čeprav je bila plezalna olimpijska tekma na sporedu tik pred zaključkom iger, je Korošica v Tokio prispela že nekaj dni pred odprtjem. Tedaj še sproščena in z velikimi očmi. A kmalu je postalo jasno, da se je tudi sama začela zavedati izjemnega bremena. Tako izrazite favoritinje za olimpijsko zmago slovenski šport bržčas še ni imel.

Dan d. Čeprav je njen trener priznal, da jo je pritisk tik pred tekmo načel, pa je na svoji najbolj pomembni tekmi v življenju v sebi znova prebudila pajka. Tudi laično oko, ki je prvič spremljalo športno plezanje, je kaj hitro lahko zaznalo, da je Janja v svojem plezalnem razredu.

Odhod. V primerjavi z vsemi slovenskimi olimpijskimi junaki jo morda čaka kar najtežje delo. Osvojila je vse. Vse. Stara pa je vsega 22 let. Njene besed po osvojeni zlati olimpijski kolajni, da bo treba zdaj poiskati novo športno motivacijo, so bile zelo pomenljive. Pogled na plezalno stezo daje slutiti, da jo je našla.