Potem ko je že pred časom naznanil, da se za tretji mandat ne bo potegoval, Bogdan Gabrovec danes vstopa v svoje zadnje leto na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije. V boj za eno najpomembnejših športnih funkcij pri nas sta se neobičajno zgodaj že podala Franjo Bobinac in Tomaž Barada. Medtem ko prvi prisega na dialog in sodelovanje, drugi ob močni podpori zvenečih imen proti svojemu protikandidatu že uperja bodice.
Čez natanko leto dni bo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ) imenovalo novega predsednika. Po Janezu Kocijančiču in Bogdanu Gabrovcu, ki je kmalu po vnovični izvolitvi leta 2018 napovedal, da se za nov mandat ne bo potegoval, šele tretjega v prav toliko desetletjih.
Kandidata za položaj sta zaenkrat le dva. Uradno kandidaturo je že julija potrdil podpredsednik kitajske multinacionalke Hisense International in nekdanji dolgoletni predsednik uprave velenjskega Gorenja ter aktualni predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franjo Bobinac, slabih 14 mesecev pred volilno skupščino pa je podobno napravil še podpredsednik OKS – ZŠZ Tomaž Barada.
Čeprav se je boj za predsedniški stolček tokrat razvnel neobičajno zgodaj, pa sta oba kandidata o programskih usmeritev doslej povedala malo, neznanka so tudi imena njunih najožjih sodelavcev.
“Tomaža Barada ni dolžan ničesar”
“Dejal sem, da bi bilo preuranjeno, če bi program razkril pred olimpijskimi igrami v Pekingu. To bi se mi zdelo nepošteno do trenutnega vodstva, saj bi ga z njim morda negiral. Ko bo nastopil čas, torej po OI, lahko začnemo govoriti tudi o programih in imenih, ki bodo na volitvah nastopila z mano,“ pojasnjuje Tomaž Barada.
Nekdanjemu vrhunskemu tekvondoistu in kikbokserju so podporo že izrekli ustanovitelj OKS Miroslav Cerarar, predsednika Športne loterije Edvard Kolar, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenović in tudi zdajšnji predsednik OKS Bogdan Gabrovc. Močno zaledje ga nemara postavlja v vlogo glavnega favorita za eno ključnih funkcij v slovenskem športu, a slabo luč nanj v javnosti mečejo številni nedavni zapisi v medijih.
Po pisanju portala necenzurirano.si je Barado pred leti pod drobnogled vzela finančna uprava (FURS) in v obdobju med letoma 2010 in 2016 ugotovila znatno razliko med uradno prijavljenimi prihodki in dejanskim premoženjem. Skupna preteklost, je poročal portal, ga veže tudi s t.i. doktorjem davčnih utaj Rokom Snežičem.
“Izpostavljalo se je, da imam neporavnane račune z državo in tega je bilo po medijih precej. Sporen je bil izvor premoženja, za katerega sem imel na dan najave svoje kandidature v roki papir od odvetnika in Fursa, da je bila zadeva v celoti zaključena in da Tomaža Barada ni dolžan ničesar,“ na očitke odgovarja Barada, ki prav zapise v medijih navaja kot glavni razlog za (pre)zgodnjo naznanitev svoje kandidature.
Mariborčan, ki je bil v prvem mandatu Gabrovca kot podpredsednik odgovoren za marketing in organizacijo, v drugem pa za vrhunski šport, je tudi sam presenečen, da se je predvolilni boj začel tako zgodaj. S prstom pri tem kaže tudi na Bobinca, ki je po njegovem mnenju z naznanitvijo slabih 16 mesecev pred volilno skupščino “degradiral trenutno vodstvo”. “Franjo Bobinac je nastopil s kandidaturo, sam pa bi se vprašal, kje je bil vsa pretekla leta, ko ga ni bilo niti na sejah izvršnega odbora, sedaj pa je na vseh vedno prisoten,“ bodice proti tekmecu uperja Barada.
Bobinac za dialog in sodelovanje
“Vprašanje, če je najava zgodnja,“ pa na naše poizvedovanje, zakaj je svojo kandidaturo naznanil že poleti, odgovarja Bobinac. “Dejstvo je, da imam veliko spoštovanje do športa in krovne organizacije v Sloveniji, a se mi zdi, da ni treba ničesar prepuščati naključju. Spoštujem članstvo OKS – SŽS, zato želim kandidaturi posvetiti dovolj časa, da spoznajo mene, moja programska izhodišča in da z njimi stopim v dialog. OKS – ZŠZ je preveč pomembna organizacija, da bi hiteli.“
Na očitke svojega protikandidata odgovarja, da ga dojema kot kolega v izvršnem odboru OKS, a si obenem zastavlja vprašanje, koliko časa že poteka njegova kandidaturo znotraj krovne slovenske športne organizacije. “Po mojih informacijah že kar nekaj časa. A moj fokus ostaja na čim širšem dialogu za dobro slovenskega športa in športnikov,“ pripomni Bobinac.
Da so vezi med Barado in ožjim vodstvom OKS izredno tesne, potrjuje tudi javnosti manj znano dejstvo, da je z Gabrovcem solastnik podjetja Proton-Lok, d. o. o. Kot je pred mesecem dni poročal Dnevnik, je dobrih 93 odstotkov v lasti aktualnega predsednika krovne športne organizacije, preostanek pa Tomaža Barade
“Sam ne želim burkati in napadati nasprotne strani. Moje razmišljanje je dialog in sodelovanje. Tega je bilo v preteklosti premalo,“ strasti umirja Bobinac, ki je ravno ta teden na celotno članstvo OKS – ZŠZ naslovil pismo, v katerem je med drugim pojasnil, zakaj se je odločil za kandidaturo in kaj bi lahko kot predsednik prispeval.
Obljublja, da se bo zavzemal za več sredstev za šport, za razvoj športnih organizacij, za promocijo gibanja in zdravega življenja, za več športa v gospodarstvu in politiki ter za Slovenijo kot mednarodno športno velesilo. “Temu bodo v nadaljevanju dialoga sledili tudi konkretni koraki, s katerimi bomo te cilje skupaj dosegli,” napoveduje Bobinac.
“V vseh petih stebrih članstvo pozivam k dialogu, pismo pa zaključujem s tem, da so to neke usmeritve, za katere verjamem, da bodo podlaga za dobre ideje. Pet tem, ki jih bomo lahko skupaj uresničili, bo osnova za program, ki bo nastajal skupaj s članstvom,“ še zatrjuje.
Kako potekajo volitve za predsednika OKS?
Volitve za predsednika OKS – ZŠZ potekajo na štiri leta, volijo pa predstavniki člani, ki jih je trenutno 116. Mednje sodijo predstavniki nacionalnih panožnih zvez, lokalnih športnih zvez in drugih športnih zvez ter predstavniki športnikov. Potekajo tajno na volilni skupščini, izvede pa jih volilna komisija, ki je izvoljena s strani skupščine. Kandidat, ki prejme večino glasov (najmanj 51 odstotkov) zmaga.
Vsi glasovi sicer niso enakovredni. Zaradi določil Mednarodnega olimpijskega komiteja morajo imeti panožne zveze olimpijskih panog v skupščini vedno večino (51 odstotkov). Ker je OKS heterogena zveza in je članic neolimpijskih športov veliko več, se glasovi slednjih ustrezno združijo, da se doseže večina, v kolikor ta ni dosežena že v osnovi.
V primeru, da so na skupščini prisotni vsi delegati, to pomeni, da ima posamični predstavnik olimpijske zveze 3,7 glasov, skupina lokalnih športnih zvez ter združenj, ki se ukvarjajo s športom za vse,2,6 glasov, po dva glasova imata predstavnika športnikov olimpijcev in nekdanja predstavnika kluba slovenskih olimpijcev, ostale neolimpijske zveze in druge športne zveze pa po en glas.
Morebitne spremembe statuta kamen spotike za Sodržnika
Na OKS sicer že kar nekaj časa teče razprava o morebitni spremembi volilnih pravil statuta krovne organizacije. Po prvotnem načrtu bi o predlaganih spremembah morali odločati že letos, a se je časovnica zamaknila na predvidoma marca prihodnje leto.
Napovedane spremembe predstavljajo glavni kamen spotike za potencialnega tretjega kandidata za predsedniški stolček Janeza Sodržnika. Podpredsednik OKS – ZŠZ je namreč prepričan, da bo spreminjanje razmerij dvignilo odstotek glasov olimpijskemu delu na račun športa za vse.
“Dokler ne bomo dokončali procedure o spremembi pravil, o svoji kandidaturi za predsednika OKS ne bom debatiral. Moj ključni cilj je, da preprečim spremembo, saj je škodljiva za slovenski šport. Pred tem se ne pogovarjam o ničemer drugem, saj je to zame bistvena stvar v slovenskem športu. Šele potem se bodo sploh ustvarili pogoji, da se pogovarjamo o čem drugem,“ pravi Janez Sodržnik.
Na vprašanje, ali lahko najavo njegove kandidature pričakujemo, če bodo predlagane spremembe padle, odgovarja: “Tega nisem povedal.“
Dobnikar brez širše podpore ne bo šel z glavo skozi zid
Želje po vzponu na eno najpomembnejših športnih funkcij pri nas ne skriva niti prvi mož Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, ki v zadnjem letu o tem razmišlja vse pogosteje. ” Iskreno, odločitve še nisem sprejel. Čutim, da bi z veseljem to počel, nisem pa še prepričan, ali je s temi volitvami že napočil čas zame ali pa naj še počakam.“
Tudi Dobnikar podobno kot Bobinac opaža, da v slovenskem športu prihaja do prevelikih delitev. “Eni so za šport za vse, drugi za olimpijske panoge,“ pravi sogovornik, ki je mnenja, da bi bil najprimernejši kandidat za predsednika nekdo, ki bo znal povezovati. “Zdi se mi, da zdajšnje prepričanje hromi razvoj v OKS. Če bi me nekdo podprl, bi o tem razmislil, brez širše podpore pa ne vem, če bi se podal v boj. Se pa to lahko spremeni.”
Kot je še dodal 48-letni energetski svetovalec skupine GEN, imata oba uradna kandidata močne lastnosti in če se v tekmo ne bo vključil tudi sam, bo brez zadržkov pripravljen pomagati zmagovalcu. “Mislim, da moj čas še prihaja, zato se nikakor ne bom silil,“ zaključuje Dobnikar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje