Število držav, ki nasprotuje nastopu ruskih in beloruskih športnikov na poletnih olimpijskih igrah leta 2024 vztrajno narašča. Zaradi tega je pod vse večjim pritiskom Mednarodni olimpijski komite (Mok), ki želi na vsak način preprečiti, da bi vojna v Ukrajini vplivala na pariške igre.

Parizu grozi scenarij iz hladne vojne

Drugi športi

6. Feb 2023 2

Drugi športi

6. Feb 2023 2

Simbol francoske revolucije kot navdih za olimpijsko maskoto

Drugi športi

14. Nov 2022 0

Drugi športi

14. Nov 2022 0

Pritisk s strani zahodnih držav na Mok, da Rusiji in Belorusiji prepove udeležbo na olimpijskih igrah, se stopnjuje. K temu je ta teden močno pripomogel tudi sestanek ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega z ministri 35 držav, v katerem jih je opomnil, da je zaradi ruske agresije na njegovo državo življenje doslej izgubilo že 228 ukrajinskih športnikov in trenerjev.

“Če bi obstajal šport, kjer bi pobijali in se posluževali raketnih napadov, veste, katera država bi zasedla prvo mesto,” je ministrom po poročanju tiskovne agencije Reuters dejal Zelenski. “Teror in olimpijske igre sta popolni nasprotji, ne moremo ju združevati,” je dodal.

Da je bil sestanek z ukrajinskim predsednikom zelo produktiven, je kmalu za tem zapisala britanska ministrica za šport Lucy Frazer. “Zelo jasno sem dala vedeti, kakšna so naša stališča. “Dokler bo Putin vztrajal s svojo barbarsko vojno, Rusija in Belorusija ne smeta biti zastopani na olimpijskih igrah,” je zapisala na Twitterju.

Njeno mnenje je delil tudi predstavnik ameriškega urada za izobraževanje in kulturo Lee Satterfield, ki je bil prav tako prisoten na sestanku. Kot je dejal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva se bodo ZDA o naslednjih korakih, ki jih bodo napravili, posvetovali z njihovim Olimpijskim in paraolimpijskim komitejem, obenem pa pričakujejo, da bodo svoje stališče do Rusije in Belorusije jasneje izrazili tudi pri Mok.

O bojkotu zaenkrat še ne razmišljajo

K prepovedi nastopa ruskih in beloruskih športnikov v Parizu so sicer med prvi pozvali Poljaki kot tudi baltske in nordijske države. “Vemo, da je 70 odstotkov ruskih športnikov v vojski. Zdi se mi nesprejemljivo, da v trenutni situaciji takšni ljudje nastopajo na olimpijskih igrah. Jasno je, da jim ’fair play’ ne pomeni čisto nič,” pa je bil po sestanku oster češki zunanji minister Jan Lipavsky.

Ukrajina je sicer v primeru nastopa ruskih in beloruskih športnikov na olimpijskih igrah že zagrozila z bojkotom, ruski boksarski zvezdnik Oleksandr Usik pa je ob tem pripomnil, da bo Rusija v primeru nastopa na tekmovanju pod petimi krogi osvajala “medalje krvi, smrti in solza”.

Čeprav so omenjene grožnje po bojkotu spomnile na obdobje hladne vojne, ko so države v 80. letih minulega stoletja bojkotirala olimpijske igre v Sovjetski zvezi in v ZDA, pa je poljski minister za šport Kamil Bortniczuk poudaril, da morebiten bojkot držav zaenkrat še ni na mizi.

“Ni še čas, da bi razpravljali o bojkotu,” je poudaril in dodal, da obstajajo tudi drugi vzvodi, po katerih lahko posežejo in vršijo dodaten pritisk na Mok. Ob tem je povedal, da je večina držav, z izjemo Grčije, Francije in Japonske, naklonjenih izključitvi ruskih in beloruskih športnikov, kot rešitev pa predlagal, da bi na igrah dovolili nastopiti ruskim in beloruskim disidentom.

Stališče Mok-a nenavadno in provokativno

Mok medtem kljub pritiskom še vedno vztraja pri nastopih ruskih in beloruskih športnikov pod nevtralno zastavo, pri tem pa se sklicuje na olimpijsko listino, ki temelji na resoluciji Združenih narodov, ki prepoveduje diskriminacijo znotraj olimpijskega gibanja.

Kot je za norveški časnik VG dejala norveška ministrica za kulturo in enakost Anette Trettebergstuen, se ji stališče Mok-a zdi izredno “nenavadno in provokativno”. “Gledano z ruskega konteksta, ni razlike med športom in politiko, saj dosežke v športu izrabljajo kot čisto propagando. Govoriti, da bodo lahko nastopili pod nevtralno zastavo … Nevtralnost ni možna. To je slepa ulica,« je pripomnila političarka.