Poslavljamo se od poletja, ko je vladala košarkarska mrzlica in olimpijska evforija. A ob manjšem športnem zatišju pogled počasi že obračamo proti hokejistom in odbojkarjem, pred katerimi je nastop v olimpijskih kvalifikacijah oziroma na evropskem prvenstvu. Lahko slovenski vrsti nadaljujeta z uspehi zlatih olimpijcev in odličnih košarkarjev ter znova na noge dvigneta Slovenijo?

Ko je Tadej Pogačar ubranil zmago na dirki po Franciji, je malokdo pričakoval, da bo to zgolj uvertura v poletje izjemnih dosežkov slovenskih športnikov. Vrhunec je prišel z olimpijskimi igrami, ko so nam v vročih dneh med 23. julijem in 8. avgustom temperaturo dodano dvigali nastopi zlatih Janje Garnbret, Primoža Rogliča in Benjamina Savška, pred televizijske zaslone pa nas z zmagami prikovali košarkarji.

Luka Dončić in soigralci so s prebojem v olimpijski polfinale presegli pričakovanja in s pravljico v Tokiu znova spomnili na tisto nepozabno iz Carigrada leta 2017. In čeprav je imela zdajšnja s četrtim mestom manj srečen konec, pa je med Slovenci zanetila novo športno evforijo.

“Spremljal sem jih predvsem v zaključnih bojih, saj sem bil pred tem na oddihu. Tekma za tretje mesto je bila ravno v času svakove rojstnodnevne zabave, tako da sem si jo ogledal v družbi celotne družine. Spisali so zelo lepo zgodbo, škoda, ker se ni izšlo,“ velik uspeh košarkarjev komentira odbojkarski reprezentant Jan Kozamernik.

Sporočila prijateljev dober pokazatelj evforije

Ljubljančan se že zadnji mesec dni s slovensko vrsto pripravlja na septembrsko evropsko prvenstvo, na katerem bo v Ostravi na Češkem še drugič branil naslov podprvaka. Prvič so odbojkarji Slovenijo na noge dvignili pred šestimi leti v Bolgariji, ko so premoč v finalu priznali le Francozom, vajo pa ponovili štiri leta pozneje na domačem šampionatu.

Stožice so tedaj pokale po šivih in postale sinonim za neosvojljivo trdnjavo. V osmini finala so na kolena spravili Bolgarijo, v četrtfinalu in polfinalu pa sta klonili še evropska prvakinja Rusija in svetovna prvakinja Poljska. Slovenija je padla v odbojkarski trans, ki je vrhunec dosegel s finalnim nastopom v pariški dvorani Bercy proti Srbom.

“Poraz v finalu na zadnjem evropskem prvenstvu proti Srbiji še vedno boli. To se nam je zgodilo že dvakrat, a mislim, da smo se iz tega veliko naučili,“ pripoveduje Kozamernik.

Na obeh za Slovenijo nepozabnih tekmovanjih navijaška mrzlica ni zaobšla niti odbojkarjev, četudi se v času velikih tekmovanj poskuša moštvo od tega čim bolj odmakniti.

“V Bolgariji smo jo začutili, ker pred tem ni bilo nikogar na tribunah. Kar naenkrat je za polfinale prišlo ogromno število navijačev iz Slovenije, za finale se jih je zbralo še več. Tudi prejeta sporočila prijateljev, s katerimi se nisi dolgo slišal, so dober pokazatelj, da doma vlada športna evforija,“ se spominja odbojkar.

Pričakovanja in strahove skušajo zadržati znotraj ekipe

Visoka pričakovanja javnosti, ki jih za seboj prinesejo vrhunski uspehi, Kozamerniku sicer ne predstavljajo bremena, kvečjemu ga le še dodatno motivirajo. Vseeno prizna, da so lahko tudi moteč dejavnik.

“Na domačem evropskem prvenstvu je bilo tega zares veliko. Predvsem v izločilnih bojih je bilo po tekmah težko strniti misli in se sestaviti za naslednji dvoboj. A bolje, ko znaš to obrniti sebi v prid, dlje se lahko prebiješ. Ne nazadnje smo tu predvsem zaradi sebe. Naša pričakovanja in strahove zato skušamo zadržati znotraj ekipe,“ zatrdi 25-letnik.

Na vprašanje, ali lahko s soigralci poletno košarkarsko mrzlico spremenijo v jesensko odbojkarsko, Kozamernik odgovarja previdno. “Možnosti so vedno. Seveda imamo visoke cilje in ne smemo se zadovoljiti z ničemer manj kot nadgraditvijo. Po drugi strani pa moramo biti tudi realni. Če ne bomo igrali dobro in v skupini prikazali uspešnih predstav, izgovorov ne bomo mogli iskati. Morali bomo iti postopoma in rasti s tekme v tekmo.“

V Skandinavijo po tretje zaporedne igre

Zgodbo o uspehu bodo skušali nadaljevati tudi slovenski hokejisti. Rise od 26. do 29. avgusta čakajo kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu 2022. Izbranci selektorja Matjaža Kopitarja se bodo v Oslu merili z Dansko, Norveško in Južno Korejo. Potem ko je na Bledu zadnja dva tedna trenirala le peterica hokejistov, pa se bo dokončna odprava zbrala šele jutri na Dunaju na poti v Skandinavijo.

V zgodovinski Soči preko Vojensa …

Reprezentančni hokej je v Sloveniji v preteklosti sicer že poskrbel za veliko evforije. Nepozabni so prizori iz danskega Vojensa februarja 2013, ko je izbrana vrsta z zmagama nad Belorusijo in Dansko že po dveh tekmah proslavljala uvrstitev na premierne olimpijske igre.

Selektor Kopitar je v prvem mandatu na slovenski klopi z igralci piko na i postavil na olimpijskih igrah ob Črnem morju, kjer je pohod Slovenije ustavila šele kasnejša podprvakinja Švedska. Težko ponovljivo 7. mesto še danes zbuja prekrasne spomine.

Takrat je bil zraven tudi branilec Klemen Pretnar. “To je res težko opisati. Šlo je za nepozabno doživetje, posebna energija se je ustvarjala že ob našem odhodu v Soči. Biti tam, med vsemi drugimi športniki … Res neverjetno. Nato je prišlo še do našega uspeha, kar je bila le češnja na vrhu torte. To nas je fante, ki smo bili tam, povezalo za vedno. Pokazali smo, kaj znamo, olimpijski duh pa nam je dal še dodatnega zagona,” pravi izkušeni 34-letnik, ki bo član izbrane vrste tudi na turnirju v Oslu.

… v Pjongčang pa preko Minska

Evforija se še ni povsem polegla, že je hokejiste z risom na prsih čakal nov izziv. V letu 2016, ko je Slovenija zadnjič napredovala v elitno divizijo svetovnega hokeja, se je septembra na olimpijskih kvalifikacijah pisala nova pravljica. Prizorišče je bil beloruski Minsk, dirigentsko palico na klopi pa je vihtel Nik Zupančič. Slovenci so po zmagah nad Poljsko in Dansko za pot v Južno Korejo potrebovali še skalp domačinov.

15-tisoč glava množica s predsednikom Lukašenkom je glasno spodbujala svoje rojake, a risi so jih z vodstvom z 2:0 v začetku druge tretjine utišali. Belorusi so se vrnili, tekmo pripeljali vse do kazenskih strelov, kjer pa sta junaka skupaj z vratarjem Gašperjem Krošljem postala Anže Kopitar in Rok Tičar ter Slovenijo popeljala na druge zaporedne olimpijske igre.

Na vzhodu Azije je bil v vlogi slovenskega selektorja Kari Savolainen, tekmeci v skupinskem delu pa isti kot štiri leta prej. Rusi pod zastavo olimpijskega komiteja so bili spet boljši, so pa risi zato po podaljških premagali ZDA in po kazenskih strelih Slovaško.

Spet smo trepetali v play-offu za četrtfinale, a je Norveški zmago v 4. minuti podaljška prinesel Alexander Bonsaksen ter razžalostil slovenske navijače. A hokejisti s Triglavom na dresu so Južno Korejo zapuščali dvignjenih glav, po sedmem so osvojili še deveto mesto na igrah pod petimi krogi.

Pred nadaljevanjem poletnega niza slovenskih uspehov najvišja ovira Danska

Idealna priložnost za maščevanje Norvežanom za tisti poraz bo torej že v petek, 27. avgusta. A najtežji tekmec v Oslu bodo najverjetneje Danci, s katerimi bo tekma že dan prej. »Veliko bo odvisno od dnevne forme. Turnir poteka zelo hitro, v 24 urah se lahko vse spremeni. Ekipa mora biti pripravljena na vse in držati skupaj od prve do zadnje tekme. Za večino fantov v ekipi to ni nov turnir,« spopad v norveški prestolnici optimistično pričakuje Klemen Pretnar.

Nekdanji član Jesenic, ki je po odhodu z Gorenjske igral v številnih klubih v tujini, trenutno pa išče novega delodajalca, si želi s soigralci nadaljevati uspešno slovensko športno poletje: “Ne samo košarkarji s četrtim mestom, tudi vsi ostali uspehi celotne odprave v Tokiu so izjemni. Pa Tadej Pogačar na dirki po Franciji pred tem … Tako zelo majhna država smo, pa vseeno tako zelo velika, saj športniki včasih dajemo od sebe tudi 120 odstotkov, da komu pokažemo, da tudi mi lahko uspemo. Naj se ta pravljica nadaljuje.”