Pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok) se vse resneje poigravajo z zamislijo, da bi na prihajajočih poletnih olimpijskih igrah v Parizu odprli vrata nastopom ruskim in beloruskim športnikom. Njihova namera je naletela na izredno negativen odziv nekaterih držav, ki že grozijo z bojkotom tekmovanja pod petimi krogi.

Mednarodni olimpijski komite je namero, da prihodnje leto pod nevtralno zastavo tako ruskim in beloruskim omogoči nastop na olimpijskih igrah, razkril pretekli teden. V svoji obrazložitvi je pojasnil, da “nobenemu športniku ne bi smel iprepovedati nastopati le zaradi potnega lista”. A odločitev bi lahko imela hude posledice, na kar je opozoril oster odziv Poljske, Litve Latvije in Estonije, ki so predlog Mok-a v skupni izjavi odločno zavrnile.

“V času, ko svobodne in demokratične države združujejo svoje sile, da bi povečale podporo Ukrajini in uvajajo sankcije proti Rusiji, Mok začne z iskanjem posebnih oblik udeležbe športnikov iz Rusije in Belorusije na mednarodnih športnih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024. Tako prek športa odvrača pozornost od ruske vojne proti Ukrajini in jo legitimira,” so v skupni izjavi zapisali ministri za šport omenjenih štirih držav.

V nekoliko poznejšem televizijskem nastopu je poljski minister za šport in turizem Kamil Bortniczuk šel še korak dlje in zatrdil, da bi lahko predlog na prihajajočem zasedanju Mok-a 10.februarja blokiralo tudi do 40 članic.

“Mislim, da bo v prihodnjem tednu 40 držav zavzelo zelo trdno in jasno stališče proti vključitvi ruskih in beloruskih športnikov na olimpijske igre. Ob upoštevanju tega mislim, da se pred olimpijskimi igrami ne bomo soočili s težkimi odločitvami,” je po pisanju Deutsche Welleja dejal Bortniczuk in namignil, da je v primeru za ruske in beloruske športnike ugodnega scenarija na mizi tudi bojkot iger v Parizu. “Če bi bojkotirali igre, bo koalicija, v kateri bomo, dovolj široka, da bo izvedba iger nesmiselna,” je pripomnil.

Do zadnjega bojkota olimpijski iger sicer ni prišlo vse od hladne vojne, ko so zahodne države zaradi vojne v Afganistanu bojkotirale igre v Sovjetski zvezi (1980) , Sovjetska zveza pa se je nato maščevala z bojkotom iger v Los Angelesu štiri leta pozneje.

Kazen za športnike ali vprašanje principa?

Pri Mok so sicer prepričani, da bojkotiranje tekmovanja pod petimi krogi ni smiselno in ne bi doseglo svojega namena, saj bi kvečjemu “kaznovalo športnike”, s čimer pa se ne strinja ukrajinski minister za šport Vadim Guttsait. Kot je izpostavil, je potrebno narediti vse, da Rusija in Belorusija v nikakršni obliki nista zastopani v Parizu.

“Za celotno ukrajinsko športno skupnost je to stvar principa,” je na Facebooku zapisal Guttsait. “Del mednarodnih športnih zvez je zgrožen zaradi prizadevanj komiteja za vritev ruskih in beloruskih športnikov. Obrnili smo se in se še bomo obračali na vse mednarodne organizacije, ki lahko vplivajo na primer in čigar mnenju le teh lahko člani Mok prisluhnejo. Naše stališče ostaja nespremenjeno: dokler je v Ukrajini vojna, ruski in beloruski športniki ne bi smeli biti prisotni na mednarodnih tekmovanjih,” je dodal in dal jasno vedeti, da v primeru prihoda ruskih in beloruskih športnikov v francosko prestolnico, ukrajinskih tekmovalcev tam zagotovo ne bo.

Bodo jeziček na tehtnici pokrovitelji?

Da je tema v teh dneh še kako pereča, priča dejstvo, da se je v nedeljo oglasil celo predsednik Ukrajine Volodomir Zelenski, prepričan, da bi udeležba Rusije in Belorusije pomenila normalizacijo ruske invazije na njegovo državo, hkrati pa v svet poslala sporočilo, da je “teror” nekaj sprejemljivega.

“Ukrajina se je v pismih obrnila na pokrovitelje, ki zagotavljajo največjo podporo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju. Gre za velika mednarodna podjetja, ki jim je v očitnem interesu, da se njihov ugled in podpora ne uporabita za vojno propagando,” je v svojem nočnem nagovoru državljanom in preostalemu svetu razkril Zelenski.

Mok z zaslombo Združenih narodov

Pri Mok se sicer pri svoji nameri, ki je bržkone predvsem finančno motivirana, sklicujejo tudi na lanskega decembra sprejeto resolucijo Združenih narodov. V njej je med drugim zapisano, da morajo biti največji športni dogodki organizirani v duhu medsebojnega razumevanja in tolerance, mednarodnega sodelovanja, prijateljstva, miru in brez kakršnekoli oblike diskriminacije.

Predsednik Mok Thomas Bach ob tem poudarja, da so resolucijo potrdile in sprejele vse članice ZN, vključno z vladama Ukrajine in Rusije. Mok pri svoji nameri tako posledično podpira tudi ZN, ki je v izjavi za javnost pozvala, da se športnikom zagotovi, da ne bodo diskriminirani na podlagi svoje nacionalnosti.

A če sklepamo po odzivu nemške notranje ministrice Nancy Faeser, si resolucije vsi očitno ne razlagajo enako. Kot je dejala, je namreč predlog komiteja o zadevi, ki se bo zaradi še vedno trajajoče vojne skoraj zagotovo zavlekla tudi v leto 2024, povsem zgrešen.

OKS z odzivom v naslednjih dneh

Ali so naklonjeni udeležbi Rusije in Belorusije v Parizu oziroma ali bi bili igre pripravljeni bojkotirati v primer udeležbe športnikov iz omenjenih držav, smo povprašali Olimpijski komite Slovenije (OKS), kjer pa so nam odgovorili, da svoj odziv še pripravljajo in ga bodo javnosti posredovali v naslednjih dneh.