Za slovenskim športom je morda najuspešnejše leto v zgodovini, ki je prineslo kup zgodovinskih trenutkov. Na žalost tudi nekaj zelo bolečih. Na zadnji dan leta, ki ga ne bomo pozabili nikoli, se spominjamo desetih najlepših zmag in najbolj bolečih porazov v zadnjih 366 dneh.

Po obširnem pregledu, ki smo ga pripravili na Sportklubu in se sprehodili čez vse mesece v letu – januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober , november in december (klik za skok na posamezen mesec) -, ponujamo še deset najlepših in deset najbolj bolečih trenutkov za slovenski šport v letošnjem letu. Začenjamo s prijetnejšimi spomini.

Najlepše slovenske zmage:

• Tadej Pogačar in dirka po Franciji: najboljši kolesar na svetu je še tretjič zmagal na največji kolesarski dirki na svetu, to pa storil na neverjeten način. Zmagal je s prednostjo več kot šestih minut.
• Tadej Pogačar in svetovno prvenstvo: najboljši slovenski športnik je postal prvi Slovenec, ki je zmagal na cestni dirki svetovnega prvenstva, potem ko je v Zürichu na spektakularen način deklasiral konkurenco.
• Tadej Pogačar in dirka po Italiji: slovenski kolesarski zvezdnik je prvič prišel do skupne zmage tudi na italijanski pentlji in vnovič potrdil, da mu na svetu ni para.

• Janja Garnbret in ubranitev olimpijskega naslova: najboljša slovenska športnica je v Parizu postala prva slovenska športnica, ki je ubranila olimpijski naslov v istem športu in isti disciplini. Na prepričljiv način je zmagala v kombinaciji športnega plezanja.
• Andreja Leški in olimpijsko zlato: za drugi slovenski vrhunec je v Parizu poskrbela primorska borka in nadaljevala tradicijo osvajanja olimpijskih medalj slovenskih judoistk. Osvojila je zlato v kategoriji do 63 kilogramov.
• Toni Vodišek in olimpijsko srebro: tretjo olimpijsko medaljo je Sloveniji letos prinesel slovenski kajtar, ki je prišel do srebrne medalje v novi olimpijski disciplini formula kite.
• Primož Roglič in dirka po Španiji: drugi najboljši slovenski kolesar je spet navduševal na španskih cestah in še četrtič zmagal na eni najmočnejših kolesarskih dirk na svetu.

• Kristjan Čeh in evropsko prvenstvo: najboljši slovenski atlet je v Rimu spisal zgodovino. Zmagal je v metu diska in postal prvi Slovenec z naslovom evropskega atletskega prvaka.
• Luka Dončić in liga NBA: najboljši slovenski košarkar je prvič igral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu, a prvega prstana na žalost ni osvojil, je pa sezono končal kot najboljši strelec lige NBA. Na tekmo je v povprečju dosegal neverjetne 33,9 točke.
• Nika Prevc in veliki kristalni globus: komaj 19-letna slovenska skakalka je zbrala šest zmag in ob koncu sezone postala zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala ter po bratu Petru postala druga v družini Prevc z velikim kristalnim globusom.

Najbolj boleči slovenski porazi:

• Nogometna reprezentanca in Portugalska: eden najbolj travmatičnih trenutkov ne samo letos, ampak v zgodovini slovenskega športa. Slovenija je proti Cristianu Ronaldu in druščini v osmini finala evropskega prvenstva izgubila po enajstmetrovkah in Nemčijo predčasno zapustila, čeprav tam pravzaprav sploh ni izgubila. V skupinskem delu je namreč trikrat remizirala.
• Rokometna reprezentanca in Danska: Slovenski rokometaši so bili v Parizu na pragu medalje, potem pa v polfinalu za en gol izgubili proti Dancem, ki so pozneje v finalu za kar 13 golov premagali Nemce in postali olimpijski prvaki. Za nameček so Slovenci, prav tako za vsega gol, izgubili tudi v tekmi za tretje mesto proti Špancem.
• Odbojkarska reprezentanca in Poljska: z medaljo v Parizu so se spogledovali tudi slovenski odbojkarji, ki že nekaj let spadajo v sam svetovni vrh, a se od sanj o njej poslovili po porazu proti poznejši olimpijski podprvakinji Poljski v četrtfinalu, potem ko so pred tem v skupinskem delu na vseh treh tekmah zmagali.

• Kristjan Čeh in novo olimpijsko razočaranje: velik up za slovensko medaljo je bil tudi naš najboljši atlet, ki je bil v Parizu po naslovu evropskega prvaka med favoriti za medaljo, a potem v finalu olimpijskih iger še drugič po Tokiu leta 2021, ko je bil peti, ostal tik pod stopničkami. Tokrat še bližje medalji, na četrtem mestu.
• Hokejska reprezentanca in neuspeh v Rigi: potem ko so slovenski hokejisti na najmočnejšem hokejskem reprezentančnem turnirju nastopili v letih 2014, ko so igrali celo v četrtfinalu, in 2018, so še drugič v nizu ostali brez olimpijskih iger. Na kvalifikacijskem turnirju v Latviji sta bili domačinka, poznejša zmagovalka (4:2), in Francija (5:1) premočni. 
• Peter Kauzer in avstralska sodnica: za enega najbolj dramatičnih in žalostnih letošnjih trenutkov v slovenskem športu je poskrbel izkušeni slovenski kanuist, ki je v Parizu lovil drugo olimpijsko medaljo in v polfinalu nastopil odlično, a po sporni odločitvi videosodnice Sue Natoli iz Avstralije, ki mu je prisodila 50-sekundno kazen, ostal brez uvrstitve v finale, s tem pa tudi brez kolajne. 40-letni Hrastničan je bil tako razočaran nad njeno odločitvijo, da je napovedal iskanje pravice na Mednarodnem športnem razsodišču v Lozani.
• Luka Dončić in finale lige NBA: slovenski košarkarski zvezdnik je v šesti sezoni v ligi NBA z Dallas Mavericks prvič zaigral v velikem finalu, a proti Boston Celtics ni imel prav veliko možnosti. Boston je, potem ko je dobil že uvodne tri tekme, zmagal prepričljivo s 4:1.

• NK Celje in liga prvakov: pri slovenskem nogometnem prvaku so, potem ko so na prvi tekmi kvalifikacij za ligo prvakov proti slovaškemu Slovanu doma remizirali z 1:1, odslovili hrvaškega trenerja Damirja Krznarja in na celjsko klop vrnili Alberta Riero, ki pa je že na prvi tekmi doživel ledeno hladno prho. Celjani so v Bratislavi izgubili z 0:5 in se hitro poslovili od ideje o igranju v najmočnejši nogometni ligi na svetu.
• Slovenska nogometna reprezentanca in norveška zaušnica: po odličnem nastopu na evropskem prvenstvu so varovanci Matjaža Keka v ligi narodov že jeseni dobili nekaj zaušnic. Najbolj je zagotovo bolela tista, ki ji jo je privoščila Norveška in jo sredi Stožic premagala s 4:1. Da je bila letošnja izkušnja slovenskih nogometašev z Erlingom Haalandom in soigralci res slaba, pa priča tudi dejstvo, da so prepričljivo, z 0:3 izgubili tudi prvo tekmo v Oslu. Slovenci so v skupini zasedli tretje mesto in bodo morali v dodatne kvalifikacije za obstanek v B razredu novega reprezentančnega tekmovanja.
• Slovenska košarkarska reprezentanca in olimpijski kvalifikacijski turnir: potem ko je bila pred tremi leti v Tokiu na pragu medalje, je slovenska košarkarska reprezentanca brez nastopa v Parizu ostala na boleč način. Na kvalifikacijskem turnirju v Pireju je bila povsem neprepoznavna. Proti Hrvaški je izgubila za 16, na odločilni tekmi proti Grčiji pa kar za 28 točk.