Prostovoljna funkcija, ki je želja princev, milijarderjev in športnikov

Drugi športi 5. Okt 20245:00 0 komentarjev
Foto: Guliverimage

Na Mednarodnem olimpijskem komiteju bodo marca prihodnje leto izbirali novega predsednika. Od položaja se po 12 letih umika Nemec Thomas Bach, svojo kandidaturo za prestižno funkcijo pa je oddalo sedem kandidatov, med njimi tudi ena ženska.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je sredi septembra objavil seznam sedmih kandidatov, ki se bodo marca prihodnje leto v Grčiji potegovali za predsedniško funkcijo ene najpomembnejših športnih organizacij na svetu. Ta se ponaša s kar 130-letno zgodovino, ki je nadvse pestra, a tudi prepletena s številnimi aferami. Novi prvi mož komiteja bo že deseti po vrsti, na položaju pa bo nasledil Thomasa Bacha. Nemec je na čelu vse od leta 2013, a njegov staž še zdaleč ni najdaljši.

Absolutni rekorder je namreč oče modernega olimpijskega gibanja Pierre de Coubertin, ki je komiteju predsedoval skoraj tri desetletja, in sicer med letoma 1896 in 1925. V tem pogledu sta se mu še najbolj približala Španec Juan Antonio Samaranch, ki je komite vodil 21 let (1980 – 2021) in Avery Brundage (1952 – 1972). Slednji je tudi edini Američan in Neevropejec, ki je doslej zasedel omenjeni položaj.

Avery Brundage
Avery Brundage; Foto: Profiemdia

Vsi predsedniki Mednarodnega olimpijskega komiteja:

Demetrios Vikelas (1894–1896), Pierre de Coubertin (1896–1925), Henri Comte de Baillet-Latour (1925–1942), Sigfrid Edström (1942–1952), Avery Brundage (1952–1972), Lord Killanin (1972–1980), Juan Antonio Samaranch (1980–2001), Jacques Rogge (2001–2013), Thomas Bach (2013–2025).

Prostovoljna funkcija, a s številnimi ugodnostmi

Mednarodni olimpijski komite je sicer sestavljen iz približno stotih članov, ki sami določajo, kdo se jim lahko pridruži. Z najdaljšim stažem se lahko pohvali liechtensteinska princesa Nora, ki pa še zdaleč ni edina članica plemenite krvi, saj je v komiteju še vsaj pol ducata drugih članov iz kraljevih družin. Kljub temu ima večino moči v svojih rokah predsednik in njegov izvršni odbor.

Thomas Bach se prihodnje leto umika s položaja predsednika Mok; FOTO: Profimedia.

Čeprav je njihovo članstvo uradno prostovoljno, pa vse njihove stroške krije komite. Letno poročilo Mok-a razkriva, da so leta 2022 stroški Bacha znašali okoli 370.000 dolarjev. Ti so med drugim vključevali letno “nadomestilo” v višini 295.000 dolarjev, prav tako pa je imel Nemec pokrite svoje davčne obveznosti v Švici v višini 163.000 dolarjev. Člani Mok-a prav tako prejemajo dnevnice med 450 in 900 dolarji za udeležbo na sestankih, pripada pa jim tudi potovanje v prvem razredu in pet zvezdične nastanitve.

Neprofitna organizacija, vendar zgolj na papirju

Mok velja za neprofitno in nevladno organizacijo, ki kar 91 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo medijskih pravic (61 odstotkov) in sponzorstev (30 odstotkov). Samo prihodki zadnjega štiriletnega cikla zimskih in poletnih iger, ki so se zaključili z olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2021, so znašali 7,6 milijarde dolarjev, pri čemer velja poudariti, da večino stroškov za organizacijo olimpijskih iger pade na pleča države gostiteljice.

Sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja v Lozani. Foto: Profimedia

Stroški iger v Tokiu so bili uradno ocenjeni na 13 milijard dolarjev, več kot polovico le teh pa je pokrila japonska vlada. Čeprav je stroškom, ki nastanejo z organizacijo tekmovanja pod petimi krogi, težko slediti, je revizija japonske vlade pokazala, da so bili dejanski stroški bržkone celo dvakrat višji od navedenih.

Naj dodamo, da je Mok leta 2019 v Lozani v Švici odprli nov sedež, za katerega so odšteli približno 190 milijonov švicarskih frankov oziroma 200 milijonov dolarjev, komite pa si je za obdobje od leta 2025 do 2028 že zagotovil 7,3 milijarde dolarjev sredstev, za obdobje od leta 2029 do 2032 pa 6,2 milijardi dolarjev.

Bacha želi naslediti sedmerica

Ob vsem zapisanem še zdaleč ni nenavadno, da je zanimanje za predsedniški položaj precejšnje. V ožjem izboru je na koncu pristala sedmerica, med katerimi prednjačijo predsedniki mednarodnih športih zvez in nekdanji športniki. Med njimi je tudi ena ženska, ki je z 41 leti tudi najmlajša kandidatka.

Princ Feisal Al Hussein (Jordanija)

Šestdesetletni princ jordanskega kralja Husseina je predsednik Jordanskega olimpijskega komiteja in Avtomomoto zveze Jordanije, prav tako pa deluje v številnih odborih pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Od leta 2019 je tudi član izvršnega odbora Mok-a in velja za eno vodilnih oseb mednarodnega športnega gibanja. V ZDA je diplomiral iz znanosti in elektrotehnike, prav tako pa se ponaša z magisterijem iz menedžmenta.

Feisal al-Hussein; Foto: AP Photo/Raad Adayleh/Guliverimage

Sebastian Coe (Velika Britanija)

Danes 68-letni Britanec je nekoč veljal za enega najboljših tekačev na srednje proge. Pohvali se lahko z dvema zlatima in dvema srebrnima olimpijskima odličjema, ki jih je osvojil v teku na 1500 in 800 metrov na olimpijskih igrah v Moskvi ter Los Angelesu. Leta 1992 je zašel v politiko in bil kot član konservativne stranke izvoljen v britanski parlament.

Sebastian Coe. FOTO: Profimedia.

V Mednarodni olimpijski komite je bil izvoljen leta 2020, pred tem pa je deloval tudi pri Svetovni atletiki, bil predsednik etičnega odbora pri Mednarodni nogometni zvezi, po olimpijskih igrah v Londonu pa je prevzel vodenje Olimpijskega komiteja VB. Med drugim je tudi ambasador proizvajalca športne opreme Nike in kolumnist pri časniku Daily Telegraph, njegovo bogastvo pa je ocenjeno na okoli 45 milijonov evrov.

Kirsty Coventry (Zimbabve)

Doslej je bilo še vseh devet predsednikov Mednarodnega olimpijskega komiteja moških, več kot stoletno tradicijo pa utegne sedaj prekiniti Kirsty Coventry iz Zimbabveja, ki je edina ženska med kandidati za ugledni položaj. Enainštiridesetletna nekdanja plavalka je zaslužna za kar sedem od osmih olimpijskih odličij svoje države, ki jih je osvojila v Atenah in Pekingu. Poleg tega, da je članica Mok-a, deluje tudi pri Mednarodni plavalni zvezi, Mednarodni zvezi za surfanje in pri Svetovni protidopinški agenciji.

Kirsty Coventry
Kirsty Coventry; Foto: Profimedia

Johan Eliasch (Švedska)

Šved je dobro poznano ime med ljubitelji belih smučin, saj vse od leta 2021 vodi Mednarodno smučarsko zvezo. Poleg švedskega ima tudi britansko državljanstvo in deluje kot svetovalec Olimpijskega komiteja VB. Zunaj športnega sveta 62-letnik velja za enega največjih strokovnjakov pri iskanju rešitev na področju podnebnimi spremembami, v mednarodnih krogih pa slovi tudi kot izredno uspešen finančnik in poslovnež.

Johan Eliasch
Foto: Profimedia

Med sedmerico kandidatov je zagotovo tudi eden od najpremožnejših, saj ga je britanski časnik Sunday Times letos uvrstil na 46. mesto najbogatejših Britancev. Njegovo bogastvo je ocenjeno na več kot štiri milijarde evrov.

David Lappartient (Francija)

Nekdanji župan severozahodnega francoskega mesteca Sarzeau velja za strastnega nogometaša, rokometaša in tudi kolesarja, zato ne preseneča, da od leta 2017 vodi Mednarodno kolesarsko zvezo. V Mednarodnem olimpijskem komiteju deluje od leta 2022, ko si je na volitvah zagotovil osemletni mandat, prav tako pa je član Svetovne protidopinške agencije.

David Lappartien; tadej Pogačar
David Lappartient v družbi Tadeja Pogačarja: Foto: Profimedia

Juan Antonio Samaranch Salisachs (Španija)

Katalonec je sin nekdanjega predsednika Mok-a Juana Antonia Samarancha, ki je komite vodil med letoma 1980 in 2001. Če bo 64-letnik na položaju nasledil svojega pokojnega očeta, bo stopil v zelo velike čevlje, saj je Samaranch starejši Mok rešil iz hudih finančnih težav in ga z donosnimi sponzorstvi ter prodajo televizijskih pravic vrnil na zeleno vejo.

Juan Antonio Samaranch Salisachs
Juan Antonio Samaranch Salisachs; Foto: Profimedia

V Barceloni živeči industrijski inženir je član Mok-a vse od leta 2001, leta 2014 in 2018 pa je bil član organizacijskega komiteja za olimpijske igre v Torinu in Sočiju. Med letoma 2016 in 2020 je bil tudi podpredsednik Oswaldove komisije, ki je po dopinškem škandalu v Sočiju preiskovala ruske športnike.

Morinari Vatanabe

Japonski poslovnež vse od leta 2017 vodi Mednarodno gimnastično zvezo in je njen prvi predsednik, ki prihaja iz Azije. Preden se je podal v funkcionarske vode, je bil trener ritmične gimnastike, pozneje pa postal generalni sekretar Gimnastične zveze Japonske. Pomembno vlogo je 65-letnik imel tudi na olimpijskih igrah v Tokiu pred tremi leti, saj je bil eden od članov izvršnega odbora tekmovanja.

Morinari Vatanabe
Morinari Vatanabe; Foto: Profimedia

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!