Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Finančna podhranjenost je ena največjih težav, ki pestijo slovenski šport. A če zamisli, kako izboljšati nastali položaj, ne manjka, posluha in volje s strani vladajočih zanje skorajda ni. "To, kar je zdaj, ni niti več gašenja požara," je razočara predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.
Slovenski šport se je v zadnjih treh desetletjih že navadil delovanja v pogojih, ki so daleč od idealnih. Za nastalo situacijo športni funkcionarji navajajo predvsem finančno podhranjenost, ki je v mnogih pogledih posledica mačehovskega odnosa države do športa. Trenutni proračunski del, ki ga vlada nameni športu, namreč znaša le okoli 20 milijonov evrov, kar je več kot desetkrat manj denarja, kot ga bo v prihodnjem letu prejelo ministrstvo za kulturo.
“Že vseskozi govorimo, da si šport zasluži konkretno proračunsko podporo,” je za Sportklub že aprila letos dejal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Blaž Perko in dodal, da športniki pogrešajo predvsem dolgoročno stabilnost pri sredstvih, ki jih športu namenja država.
Interventni zakon športnike prikrajšal za več milijonov
A če zamisli, kako izboljšati nastali položaj v slovenskem športu, ne manjka, posluha in volje s strani vladajočih zanje skorajda ni. Pri OKS si namreč med drugim že dalj časa neuspešno prizadevajo za ukinitev 10-odstotnega davka na srečko, ki je bil kot interventni sprejet že leta 2013. Davek močno znižuje sredstva, ki jih vsako leto nameni Fundacija za šport (FŠO), ki velja za enega glavnih stebrov financiranja slovenskega športa in je pomemben faktor pri zagotavljanja stabilnega delovanja športnih organizacij.
“Od leta 2013 do 2018 smo z Loterijo Slovenije in Športno loterijo naredili primerjavo, koliko sredstev smo zaradi davka izgubili in ugotovili, da smo bili prikrajšani za 13 milijonov evrov. Večkrat smo dajali pobudo in opozarjali na to, vendar nikoli ni bilo posluha, da bi se ta davek ukinil. Kot vemo, je bil takrat uveden kot interventni zakon. Če so druge zakone ukinili, so tega pustili,” pravi predsednik sveta FŠO Aleš Remih.
FŠO je prav ta teden v uradnem listu objavil razpisa za športne programe in za izgradnjo športnih objektov v višini 11 milijonov evrov. Velik del zaslug, da lahko fundacija operira s takim zneskom, imata že omenjeni Športna loterija in Loterija Slovenije, ki prispevata več kot 90 odstotkov koncesijskih dajatev.
“Prvo leto (2018) smo razpisali sedem milijonov evrov, leta 2019 7,7, milijonov evrov, leta 2020 8,5 milijona evrov, leta 2021 9,5 milijona evrov, za letos 10 milijonov evrov in sedaj 11 milijonov evrov,” navaja Remih.
Povpraševanje presega ponudbo
Čeprav je porast sredstev, ki jih FŠO vsako leto ponudi na razpisu, dober obet, pa teh še zdaleč ni dovolj, da bi zadostila vsem vlogam, ki jih prejmejo na svoj naslov. Samo letos so jih našteli kar 1163. “Vlagatelji so skupaj zaprosili za 33,9 milijona evrov sredstev. Od tega 25,8 milijona za programe, ostalo za investicije v športne objekte. Sredstva, ki so na voljo, je občutno premalo,” opozarja Remih in pristavi, da je število prošenj približno vsako leto enako.
“Le v letu 2021 in 2022 je bil trend morda nekoliko nižji, kar pa lahko pripišemo pandemiji koronavirusa, saj se ogromno prireditev in športnih programov ni izvajalo. Na žalost so nekateri v tem času tudi zamrli. Posledično je ta odstotek manjši ravno zaradi tega,” pojasnjuje prvi mož FŠO.
Remih sicer verjame, da bodo sredstva, ki jih prejmejo z naslova obeh loterij, naraščala tudi v prihodnje, a ne večno. “Velikih rezerv ni, saj vemo, kako velika je Slovenija. Seveda pa lahko država z drugimi prijemi poskrbi, da bo sredstev še več,“ dodaja.
Država je znova odpovedala
Četudi je bil v zadnjem obdobju na področju financiranja športa storjen manjši napredek in so bile sprejete določene davčne spodbude, pa to še ne pomeni, da se te tudi udejanijo.
Le dva tedna pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami so poslanci sprejeli zakon, ki določa, da bo država od leta 2023 do 2027 za investicije v športno infrastrukturo namenila 150 milijonov evrov oziroma 30 milijonov evrov na leto. A kot je ta teden poročal časnik Delo, je iz proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024 za naslednje leto predvidena le polovica tega zneska – torej 15 milijonov evrov.
“Od predvolilnih obljub, ki so bile dane 24. marca v Planici, kjer so predstavniki strank govorili, da bo v bodoče 100-odstotno povečano financiranje športa, ni nič. To, kar je zdaj, ni niti več gašenja požara. Že res, da je bilo nekaj denarja namenjenega za svetovno prvenstvo v odbojki in za evropsko prvenstvo v rokometu, a vse ostalo je na isti ali pa celo nižji ravni, kot je bilo. Država je tudi tokrat odpovedala,“ je kritičen tudi Bogdan Gabrovec.
Zakaj je stanje takšno, predsednik OKS, ki se letos po dveh mandatih poslavlja od svojega položaja, odgovarja: “Borili smo se in se še vedno, vendar je učinek preslab, ker se športniki očitno tega ne znamo iti. Spet se kaže, da je šport še vedno na zadnjem mestu, čeprav je glavni promotor države. Slovenijo zanesljivo poznajo po športnikih, nikoli pa po politikih. Bog ne daj, da bi nas prepoznali po tem, da smo v Evropi po financiranju športa v spodnji tretjini spodnje tretjine,“ je kritičen sogovornik.
Na vprašanje, kaj na področju pridobivanja finančnih sredstev svetuje svojemu nasledniku pa poudari, da si želi predvsem to, da “vztraja na bolj grob način.” “Mi smo vseskozi želeli biti športen, soliden in nenapadalen sogovornik. Upoštevali smo etičnost in poštenost. Morda bodo prijemi koga drugega prinesli boljše rezultate,“ še sklene Gabrovec.
