Marcel Hirscher in Lindsey Vonn še zdaleč nista prva

Lindsey Vonn in Marcel Hirscher se vračata iz pokoja. Kdo je to storil pred njima? FOTO: Profimedia.

Ob obuditvi karier velikanov alpskega smučanja Marcela Hirscherja in Lindsey Vonn, ki sta se nedavno vrnila iz pokoja, smo se spomnili na nekaj najbolj odmevnih vrnitev športnikov in športnic iz zgodovine.

Michael Jordan

Od igranja košarke se je poslovil kar trikrat, a se dvakrat vrnil na igrišča in blestel. Najprej leta 1993, po treh naslovih prvaka lige NBA s Chicago Bulls in treh nazivih najboljšega igralca finalov, ko je košarkarske copate v kot postavil zaradi tragične smrti očeta, ki so ga umorili.

Vrnil se je leta 1996 in v naslednjih treh sezonah s Chicagom še trikrat zapored postal prvak najmočnejše košarkarske lige, ob tem pa bil spet trikrat izbran za najkoristnejšega igralca finalov in bil dvakrat za najboljšega izbran tudi v rednem delu tekmovanja.

Leta 1998 je v pokoj zaradi izpraznjenosti odšel še drugič, pa se potem tri leta za tem zopet vrnil, takrat v dres Washington Wizards.

Leta 2003, ko je bil star 40 let, je po dveh ne preveč uspešnih sezonah, v katerih se z Washingtonom ni uspel prebiti v končnico, kariero dokončno končal in v zgodovino košarke odšel kot največji, kar je nedvomno tudi danes.

Tyson Fury

Tudi sloviti britanski boksar se je upokojil in večkrat vrnil v ring. Prvič leta 2016, eno leto po naslovu, ki ga je v težki kategoriji osvojil po zmagi nad Ukrajincem Vladimirjem Kličkom. Takrat se je iz boksa umaknil zaradi hudih osebnih težav in borbe z depresijo.

Kmalu za tem je spremenil odločitev in najavil, da se bo vrnil, a se to ni zgodilo vse do leta 2018.

Štiri leta pozneje je odhod v pokoj naznanil kar dvakrat. Drugič 12. avgusta, ko je na svoj 34. rojstni dan prek družabnih omrežij sporočil, da je z boksom zagotovo končal.

Tudi tokrat besede ni držal. Že naslednji mesec, 21. decembra, se bo v težko pričakovani borbi v Riadu v Savdski Arabiji pomeril proti Ukrajincu Oleksandru Usiku.

Monica Seleš

Legendarna v Novem Sadu rojena ameriška teniška igralka madžarskih korenin je športno kariero prekinila leta 1993, potem ko je aprila na turnirju v Hamburgu z nožem zabodel neuravnovešeni nemški navijač, ki je bil obseden z njeno veliko tekmico Steffi Graff.

To je Monica dva meseca pred tem premagala v finalu OP Avstralije in z 19 leti prišla do takrat osmega naslova na turnirjih za grand slam.

Na peščena (pa tudi betonska in travnata) igrišča se je po travmatični izkušnji vrnila avgusta in takoj zmagala na OP Kanade, že naslednji mesec pa zaigrala v finalu OP ZDA in po treh nizih izgubila prav z Graff. Leto za tem je osvojila OP Avstralije, svoj deveti in zadnji grand slam turnir.

Zadnjič je na turnirjih WTA zaigrala leta 2003, a dokončni konec kariere uradno naznanila šele pet let pozneje, ko je bila stara 35 let.

Magic Johnson

Tudi sloviti ameriški košarkarski zabavljač se je upokojil večkrat. Prvič leta 1991, ko je šokiral športni svet in naznanil, da je okužen z virusom HIV. Kljub diagnozi, ki ga je doletela pri 32 letih in na vrhuncu slave – z Los Angeles Lakers je bil petkrat prvak ter trikrat najkoristnejši igralec finalov in trikrat za najboljšega izbran po rednem delu sezone -, se je kmalu vrnil.

Čeprav je bil uradno upokojen, so ga navijači izbrali v začetno peterko tekme zvezd 1992 v Orlandu. Na tej tekmi je kljub nasprotovanju nekaterih igralcev zaigral, bil izbran celo za najboljšega igralca tekme in tistega leta kot član sanjskega moštva z ameriško reprezentanco prišel do zlate medalje na olimpijskih igrah v Parizu.

V sezoni 1992/93 je nameraval spet igrati v ligi NBA, a si potem zaradi negodovanja številnih igralcev premislil.

Štiri leta pozneje se je vrnil in za Los Angeles Lakers odigral še štiri tekme, potem tri leta spet ni igral, v sezoni 1999/2000 odigral še sezono na Švedskem in potem kariero dokončno končal. Star je bil že 42 let.

Kim Clijsters

Legendarna belgijska teniška igralka je z odhodom v pokoj šokirala sredi leta 2007, ko je z 23 leti naznanila, da kariero končuje zaradi težav s poškodbami in z željo, da se osredotoči na zasebno življenje. Takrat je bila zmagovalka OP ZDA in dvakratna finalistka OP Francije. Istega leta se je poročila in v začetku leta 2008 postala mama.

Vrnila se je leta 2009 in takoj osvojila OP ZDA, lovoriko pa v New Yorku leto pozneje ubranila in prišla do tretje zmage na turnirjih za grand slam. Leta 2011 je bila najboljša še na OP Avstralije, leto pozneje pa spet sporočila, da, tudi takrat zaradi poškodb in želje po bolj mirnem zasebnem življenju, spet odhaja v pokoj.

Tako je bilo osem let, nakar je leta 2020 presenetila in najavila, da se vrača. Načrte ji je prekrižala pandemija, zaradi katere je odigrala le nekaj dvobojev, potem pa aprila 2022, ko je bila stara 38 let, naznanila dokončno slovo od tenisa.

Muhammad Ali

Za mnoge največji športnik v zgodovini je kariero prekinil tri leta za tem, ko je z 22 leti postal najmlajši prvak v boksarski težki kategoriji, leta 1967, a ne zato, ker bi tako hotel sam, ampak zaradi kazni, ki si jo je prislužil, ker je zaradi nestrinjanja z ameriško zunanjo politiko in vojne v Vietnamu zavrnil služenje vojaškega roka.

Boksal ni več kot tri leta, potem pa se je na zmagovit način vrnil v ring. Do novih naslovov v najmočnejši boksarski kategoriji je prišel še v letih 1974 in 1978 ter postal prvi boksar, ki mu je uspelo kaj takega.

Manj kot leto za tem se je upokojil po svoji volji, a se še drugič vrnil. V letih 1980 in 1981 je še dvakrat boksal, toda obakrat izgubil, potem pa dokončno končal kariero.

George Foreman

Še en sloviti ameriški boksar, ki je zapustil ring, pa se vrnil vanj in zablestel. Leta 1977, potem ko je izgubil proti Jimmyju Youngu. Po tej grenki izkušnji je uteho našel v veri, postal kristjan in odšel v duhovniške vrste. Postal je duhovnik.

Kariero je prekinil štiri leta za tem, ko je v nepozabni borbi v Kingstonu na Jamajki premagal Joeja Fraizerja in postal svetovni prvak v težki kategoriji. V boksu ga, za razliko od nekaterih drugih slovitih povratnikov, potem ni bilo kar deset let, leta 1987 pa se je na pragu 39. leta starosti vrnil v ring.

Sedem let pozneje je po zmagi nad Michaelom Moorerjem poskrbel za eno najznamenitejših vrnitev v zgodovini športa in s 45 leti postal najstarejši svetovni prvak v težki kategoriji. Kariero je dokončno končal leta 1997 po kontroverznem porazu proti Sahnnonu Briggsu. Takrat je bil star že 48 let.

Justine Henin

Še ena nekdanja belgijska teniška zvezdnica, ki se je na vrhuncu slave odločila za zamrznitev statusa športnice. To se je zgodilo sredi leta 2008, ko je konec kariere naznanila kot prvouvrščena na lestvici WTA in bila ena redkih, ki se je poslovila kot številka ena. Takrat je bila stara komaj 27 let. Leto pred tem je zmagala na dveh turnirjih za Grand Slam, na OP ZDA in OP Francije, kar sta bila njena sedmi in osmi naslov na turnirjih velike četverice.

Za odhod v pokoj se je odločila zaradi številnih težav s poškodbami in čustvene izpraznjenosti. V teniške arene se je vrnila dve leti pozneje.

Čeprav je dve leti ni bilo zraven, se je hitro vrnila med top 20 lestvice WTA, osvojila dva turnirja (Stuttgart in Rosmalen) in bila leta 2010 finalistka OP Avstralije. V finalu Sydneyja je po treh nizih izgubila proti Sereni Williams. Leto pozneje je zaradi poškodb še pred 30. letom dokončno končala kariero.

Mario Lemieux

Iz športnega pokoja se je po več letih počitka vrnil tudi eden najboljših igralcev v zgodovini hokejske lige NHL, legendarni Kanadčan, ki je zaščitni znak Pittsburgh Penguins. V svoji prvi epizodi v najmočnejši hokejski ligi na svetu je blestel 13 let, med letoma 1984 in 1997. Dvakrat, v letih 1991 in 1992, je bil tudi prvak, pet let po drugem naslovu pa sporočil, da s 31 leti končuje športno pot.

Zaradi zdravja, imel je namreč kronične bolečine v hrbtu in številne druge težave. Leta 1999 je postal delni lastnik Pittsburgha, leto za tem pa presenetil z naznanitvijo vrnitve na led v vlogi igralca in konec leta 2000 po skoraj treh letih izven pogona spet zaigral v ligi NHL.

Že takoj po vrnitvi je navdušil in do konca sezone na 43 tekmah zbral kar 76 točk, v ligi NHL pa potem vztrajal še štiri leta in kariero končal leta 2006. Dokončno se je umaknil z okroglimi 40 leti.

Michael Phelps

Z odhodom in vrnitvijo je nase opozoril tudi brez dvoma najboljši plavalec v zgodovini, legendarni Američan, za katerega se ni zdelo, da je človek, ampak riba. Prvič se je upokojil s 27 leti, po olimpijskih igrah v Londonu, kjer je osvojil štiri zlate in dve srebrni olimpijski medalji. Takrat je bil njegov števec kolajn z največjega športnega dogodka na svetu nastavljen pri 22 – kar 18 je bilo zlatih, po dve pa srebrni in bronasti. Odšel je predvsem zaradi manka motivacije, saj je v plavanju osvojil vse, zato se je po letih trdega treninga in nenehnih tekmovanj odločil, da bo poskusil tudi življenje izven plavanja.

Ni trajalo dolgo, pred naslednjimi olimpijskimi igrami, ki so bile leta 2016 v Riu de Janeiru, se je vrnil in v Braziliji osvojil še šest medalj. Pet je bilo zlatih, ena pa srebrna. Takrat je plavanju dokončno rekel zbogom, v zgodovino pa odšel kot nedvomno največji, kar smo jih videli v bazenih.

Ob vseh naštetih olimpijskih medaljah jih je še kar 33 prinesel s svetovnih prvenstev (26 zlatih, šest srebrnih in bronasto), skupaj pa se lahko z največjih tekmovanj, torej OI in SP, pohvali z neverjetnimi 61 medaljami. Kar je še bolj neverjetno, pa je to, da jih je 49 zlatih. Devet je srebrnih in tri bronaste.