Po sijajnih nastopih Janje Garnbret v obeh polfinalih olimpijske kombinacije, ko je konkurenco v seštevku balvanskega in težavnostnega plezanja pustila daleč za sabo, 25-letno Korošico zdaj čaka le še jutrišnji veliki finale na poti do obrambe naslova iz Tokia. Kako pa poteka točkovanje?
V torkovem polfinalu v balvanih in včerajšnjem polfinalu v težavnosti je Janja Garnbret le znova dokazala, zakaj je tako velika favoritinja za nov naslov olimpijske prvakinje. V seštevku obeh disciplin je bila daleč najboljša in je na odlični poti, da v jutrišnjem finalu olimpijske kombinacije (10.15 v balvanih, 12.35 v težavnosti) ubrani naslov olimpijske prvakinje iz Tokia.
Tam je slovenska superšampionka zlato kolajno prav tako osvojila v kombinaciji, a je bilo tekmovanje ob debiju na olimpijskih igrah sestavljeno nekoliko drugače. Poleg balvanov in težavnosti je bilo zraven tudi hitrostno plezanje. Odbori pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) so namreč športnemu plezanju za Tokio 2021 dodelili zgolj en komplet kolajn (oziroma dva, po enega v vsaki konkurenci).
Ker vodilni možje pri Mednarodni plezalni zvezi (IFSC) niso želeli izpustiti hitrostnega plezanja, so kombinacijo tako sestavljale vse tri discipline, čeprav je hitrost povsem drugačna in za specialiste za težavnost in balvane zelo zahtevna. Točkovanje pa je bilo precej enostavno: vsaka od treh specialitet je uveljavljala svoja znana pravila, v skupnem seštevku pa so v Tokiu zgolj množili dosežke vseh treh pri posameznem tekmovalcu in tekmovalki. Na vrhu je končal plezalec oziroma plezalka z najmanjšim zmnožkom. V primeru Janje Garnbret je ta znašal 5 (prvo mesto v težavnosti in balvanih, peto v hitrosti, torej 1x1x5). Zmnožek drugouvrščene Miho Nonaka je bil 45 (3x3x5).
Končno to, kar dela že celo življenje
Ob dodelitvi še ene kvote za OI 2024 so organizatorji ločili hitrostno plezanje od kombinacije težavnostnega in balvanskega. “Res bi bilo naporno od Tokia do Pariza trenirati v vseh treh disciplinah. Ne bom rekla, da je bilo pred Tokiom to slabo, saj mi je hitrost veliko dala: vzdržljivost, eksplozivno moč … Iz tega smo potegnili veliko dobrega. Zdaj pa bo v Parizu kombinacija tistega, kar delam že celo življenje. Se pa trening ni veliko spremenil, samo da ni hitrosti,” je novost po prihodu v njej tako ljubi Pariz pokomentirala Garnbret.
Dvakrat po sto točk
Format kombinacije dveh disciplin so pri IFSC prvič preizkusili že pred dvema letoma. V obeh primerih, tako na evropskem prvenstvu v Münchnu kot na svetovnem v Morioku, je zmago slavila sijajna Korošica. Kako točno pa poteka točkovanje?
Tako v že opravljenem polfinalu kot v finalu je najprej na vrsti balvansko plezanje. Tam tekmovalce in tekmovalke čakajo štiri balvanske uganke, vsaka pa je vredna po največ 25 točk, skupno torej 100 točk. Za dosego prve cone plezalci prejmejo po pet točk, za dosego druge 10 točk, za vrh pa 25 točk. Desetinka točke (0,1) pa se plezalcu odšteje za vsak neuspešen poskus. Janjinih 99,7 točke iz torkovega polfinala torej pomeni, da je vse štiri balvane preplezala do vrha. Prve tri v prvem poskusu, zadnjega pa v četrtem.
V težavnosti je na sporedu zgolj ena tekmovalna smer, za dosego vrha pa vsak tekmovalec prejme maksimalnih sto točk. Na steni je označena približna sredina s številko 40 – vsak, ki pripleza do tja, prejme 40 točk, če kdo tekmovanje konča prej, pa dobi 0 točk. Ostalih 60 točk je razporejenih takole: zadnjih 10 potez od vrha navzdol je vrednih po štiri točke, prejšnjih 10 po tri, prejšnjih 10 po dve in še prejšnjih 10 po eno točko. Janjin rezultat v četrtkovem težavnostnem polfinalu (96,1) torej pove, da je priplezala skoraj do vrha, do tja ji je zmanjkal le en gib.
Seštevek vseh točk (maksimalnih je torej 200 točk) pa določa končni seštevek in razvrstitev mest. Ne dvomimo, da bo pri številki ena jutri znova zasvetila slovenska zastavica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!