Janja je garancija za uspehe, toda ...

Janja je garancija za uspehe, toda …

Foto: Grega Valančič

Ob predstavitvi slovenske plezalne reprezentance in njenih ciljev v letu 2025 je selektor Gorazd Hren za Sportklub spregovoril o majhnem številu tekem, na katerih bo nastopila prva zvezdnica Janja Garnbret, spremembah na olimpijskih igrah in prihodnosti tega športa pri nas, pri čemer je še vedno veliko prostora za napredek.

Slovensko reprezentanco v športnem plezanju bo v letu 2025 sestavljalo 17 imen. Od tega bo 11 deklet (Janja Garnbret, Katja Debevec, Sara Čopar, Mia Krampl, Julija Kruder, Vita Lukan, Lučka Rakovec, Jennifer Buckley, Rosa Rekar, Lana Skušek in Lucija Tarkuš) in šest fantov (Lovro Črep, Anže Peharc, Luka Potočar, Milan Preskar, Timotej Romšak in Zan Lovenjak Sudar), ki jih od naslednjega vikenda do konca septembra čaka šest težavnostnih in šest balvanskih prizorišč, od 21. do 28. septembra pa bo vrhunec leta svetovno prvenstvo v Seulu.

Še eno sezono bo na čelu celotne reprezentance Gorazd Hren. Velenjčana je v začetku aprila razveselila novica, da bodo na prihajajočih olimpijskih igrah v Los Angelesu 2028 v športnem plezanju podelili tri komplete odličij (po enega v vsaki disciplini težavnost, balvani in hitrost), kar močno spreminja tudi način dela.

“Pred začetkom sezone smo se usedli in pogovorili, kdo kaj je. In kdo kaj bo. Na ta način smo lahko začrtali jasne načrte in cilje. Veseli nas, da bodo na olimpijskih igrah leta 2028 kolajne ločene na voljo v vseh treh disciplinah. Čeprav je do tja še kar nekaj časa, smo se želeli že letos osredotočiti na posamezne discipline. Ko so pri Moku to odločitev potrdili, je še toliko lažje. Treningi gredo v takšno smer, da specialisti za težavnost praktično ne rabijo trenirati specifik balvanskega plezanja in obratno. Vsak se lahko posveča tistemu, v čemur je najboljši, misli le nato,” je Hren dejal za Sportklub.

slovenska reprezentanca v športnem plezanju 2025 — Foto: Grega Valančič

Ne želimo biti odvisni

Ker bo prva zvezdnica ekipe Janja Garnbret letos nastopila zgolj na treh prizoriščih (konec junija v Innsbrucku, začetek septembra v Kopru in konec septembra na svetovnem prvenstvu v južnokorejskem Seulu), bo pozornost obrnjena na preostale tekmovalce. “Ostali bodo ob njeni odsotnosti potisnjeni v ospredje. Janja je tako superiorna, da jo lahko vedno damo malce na stran in preostalo reprezentanco še vedno gledamo kot celoto. Ostali tekmovalci so bili že v prejšnjih letih osredotočeni na svoje naloge, pa če je Janja zraven na tekmi ali ne. Od tega želimo biti neodvisni. Ter da tudi brez nje uspemo narediti kakšen dober rezultat. Po eni strani pa nam je lažje, če je ona zraven, saj je garancija za vrhunske izide,” je dodal.

Gorazd Hren Janja Garnbret — Foto: Grega Valančič

Mož, ki je pomembno vplival na razvoj najboljše plezalke sveta, z njo v zadnjih letih ne sodeluje več, saj Janja trenira pod vodstvom Romana Krajnika. “Iskreno, sploh letos, zelo malo. Na začetku leta smo se dogovorili, kje bo tekmovala. Ima sezono bolj na ’off’, zato jo tudi sam skušam čim manj obremenjevati. Z Romanom se slišiva, če je kaj aktualnega.”

Še vedno podhranjeni

Ob močni mladinski reprezentanci, ki jo vodi Ajda Remškar, smo Hrena povprašali tudi, če slovensko plezanje dovolj dobro izkorišča trenutno evforijo, ki jo je z izjemnimi uspehi zanetila prav Garnbret.

“Pri puncah imamo vedno dober prehod iz mladinskih vrst v članske, pri fantih je večji boj. Ampak tako je v Sloveniji že ves čas. Plezalna evforija zaradi Janje je poskrbela, da se je rekreativno plezanje pri nas zelo razvilo, posledično se je močno povečal bazen tekmovalcev med mladinci. To je zelo pozitivno,” je sprva dejal naš sogovornik.

Nato pa dodal: “Čeprav veliko poslušamo, kako se je izboljšala plezalna infrastruktura, pa je še vedno podhranjena. Težko je imeti v komercialnih plezalnih centrih treninge za profesionalce, saj od tega ne morejo živeti. Veliko je prilagajanja, v enih centrih imajo več posluha, drugi manj. Odpira se v Kranju, ravnokar tudi v Mariboru. To je svetla stran za prihodnost.”

Največ časa v Kopru, kaj bo z Ljubljano?

Ob omenjenih težavah veliko časa preživijo v plezalnem centru v Kopru, ki bo po jesenski potrditvi na koledarju svetovnega pokala vsaj do sezone 2028.

“Izkoriščamo ga kot nacionalni center, saj se obljube glede omenjenega spet vlečejo. Prav pred kratkim sem spet malce spraševal glede tega, v zadnjem času pa sem o tem tudi veliko razmišljal. Vse bolj ugotavljam, da je nujen. Znotraj dobrega sistema bi lahko nudili tudi vpogled v naše trenersko delo, dobrodošli bodo tudi reprezentanti, ki bodo v naslednjih letih zaključevali karieri. Veliko dela je z vidika postavljalcev, trenerjev, fizioterapije …. To skupno pot bi lahko res dobro peljali, upam, da se čim prej uresniči,” je zaključil Hren in omenil obljubo župana Ljubljane Zorana Jankovića, da bo omenjeni center v prestolnici.

“Na koncu je vseeno, kje je. Upam, da župan izpolni obljubo.”