Janja Garnbret si je 360 dni pred začetkom olimpijskih bojev v športnem plezanju zagotovila olimpijsko vozovnico za Pariz, kjer bo skušala ubraniti naslov iz Tokia. S svetovnega prvenstva bo prinesla tri kolajne, dve zlati in srebrno. "Upam, da sem vsaj malo razveselila Slovence, domačo Koroško," je sporočila iz Berna.
Ravno med prvenstvom so jo doletele novice o rušilnih poplavah v Sloveniji, ko je bila domača Koroška med najbolj prizadetimi regijami. “Ni bilo najlažje spremljati, kaj se dogaja doma, tako da upam, da sem vsaj delček s tem, kar sem pokazala na svetovnem prvenstvu, razveselila Slovence, domačo Koroško. V mislih sem z njimi. Upam, da gre tudi v Sloveniji na boljše. Želim si, da bi pomagala, tako da upam, da čim prej pridem domov in pomagam.”
Pot do tretje kolajne na prvenstvu ni bila lahka. Da je sploh lahko nastopila v novi olimpijski disciplini, se je morala na tekmovanje uvrstiti. Normo za polfinale je v prvem tednu prvenstva naredila kot zmagovalka balvanov in nosilka srebra v težavnosti, nato so ta teden sledile še preizkušnje polfinala in finala kombinacije.
Vsega skupaj je Garnbret na tekmovališčih v Bernu plezala na 21 balvanih, od tega je na kar 20 balvanskih smereh osvojila vrh. Plezala je tudi na šestih težavnostnih smereh, od tega tri smeri vse do vrha.
Po koncu petkovega finala ni delovala utrujeno: “Definitivno nisem, zdaj bi lahko šla še enkrat čez vse, ker sem tako vesela, pa gor me drži še adrenalin. Jutri pa pojutrišnjem bo vse prišlo za mano, ko bo adrenalin popustil, ko bom dojela, kaj se je dejansko zgodilo na tem svetovnem prvenstvu.”
“Ampak zaenkrat bom pa samo rekla, da sem vesela, da je konec. Vesela sem, da imam olimpijsko vozovnico, in vesela sem s tem, kar sem pokazala čez celotno svetovno prvenstvo”, je dejala.
Vodila je že po balvanskem delu finala kombinacije. Na četrtem, zadnjem balvanu ni zadržala vrha smeri, zato pa si je kot edina s tremi balvanskimi vrhovi zagotovila najboljše izhodišče za težavnost, v kateri ji za zmago ni bilo treba osvojiti vrha smeri.
To, da je v finalu vodila po balvanskem delu, je ni uspavalo, saj, kot je dejala, moraš biti zbran do konca. “Podobno kot na OI v Tokiu nisi smel kalkulirati, računati kdo, kje, kaj, ampak plezati in narediti tisto, kar lahko.”
“Pred finalno smerjo nisem bila nič nervozna, točno sem vedela, kaj moram narediti in res sem bila pomirjena sama s sabo, ko sem plezala. Škoda, da mi je odneslo zadnji oprimek, ampak nima veze, sem samo pogledala dol odziv Slovencev, ki so bili videti kar zadovoljni. Nato je sledil izbruh čustev. Svetovno prvenstvo je trajalo kar nekaj časa, bilo je zelo dolgo. Da si bil toliko časa zbran in osredotočen, ni bilo nekaj najlažjega,” je dejala.
Razlogov za veselje je veliko, v Bernu je osvojila okroglo deseto kolajno na svetovnih prvenstvih, osmo zlato. “Še ena stvar, ki jo bomo proslavili.”
Njen recept, da je na prav vsakem SP, na katerem je nastopila, osvojila vsaj eno kolajno, je povezan s tem, da uživa v tem, kar počne. “Na tekmah se počutim živo, lahko dam tisto ven iz sebe, to, kar sem, in ta želja, to veselje, ki ga dobivam od plezanja, prevlada.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje