In memoriam: Miha Žibrat (1952-2022)
Ob koncu preteklega tedna je njegov telefon zvonil v prazno. Naposled se je v začetku tedna oglasila soproga. Da Miha, žal, ne more govoriti. Dan zatem je postalo jasno, da nikoli več ne bomo slišali njegovega značilnega glasu. Glasu, ki je zaznamoval toliko športih prenosov. Tudi v nekih prelomnih, slovensko-pomladnih časih. Miha Žibrat s svojim glasom namreč ni obeležil le zajetne ere slovenskega športnega novinarstva, temveč je zaznamoval tudi obsežno obdobje slovenskega športa.
Poslovil se je v 70. letu starosti. Kot upokojenec. Po dolgi karieri na TV Slovenija, med katero je bil novinar, voditelj, komentator in urednik. Prisoten je bil na številnih velikih tekmovanjih, tudi na kar petnajstih olimpijskih igrah.
Bil je komentator stare šole. Ni pristajal na inflacijo besed, s katero bi svoje gledalce in poslušalce poskušal na silo prepričevati o tem, koliko ve in zna. Tovrstno avtoriteto si je gradil na drugačen način. Znal je pohvaliti, tudi priliti olje na ogenj evforije. Ko je bilo treba, je bil tankočuten. Včasih ciničen in šaljiv. A po drugi strani je znal biti tudi kritičen, na pronicljiv, spoštljiv in sebi lasten način. Bil je tudi med prvimi, ki so v slovenski prostor vnesli koncept strokovnih sokomentatorjev, s čimer je svojim prenosom dajal barvitost in širino.
Svojega poklica ni dojemal kot obrt, pa čeprav jo je v svojem bistvu tako zelo dobro obvladal. S športnim novinarstvom je živel. Tako pred mikrofonom, ki je ujel njegov značilni glas med prenosi košarkarskih, smučarskih ali drugih tekem, kot ob zanj rednih sobotnih sprehodih s cekarjem do osrednje ljubljanske tržnice, kjer se je pogosto srečeval tudi z mnogimi športnimi sopotniki. Spoštovali so ga. Ker je on spoštoval svoje delo, športnike in šport.
Svoje poslanstvo je Miha Žibrat dojemal na širši način. Zato je velik pečat pustil tudi kot dolgoletni predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, svoje izkušenj, znanje in dostop do virov pa je znal izkoristiti tudi za oblikovanje raznolikih dokumentov športnega časa. Tako je bil med drugim soavtor serije oddaj Slovensko olimpijsko stoletje, tudi po njegovi zaslugi pa ima decembrska prireditev Športnik leta tako veliko težo.
Odšel je eden zadnjih velikih gospodov slovenskega športnega novinarstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje