Spomin na olimpijske igre v Pekingu leta 2008, na katerih je ameriški plavalec Michael Phelps osvojil kar osem zlatih medalj in postavil težko dosegljiv rekord.
Milijone športnikov sanja o tem, da bi vsaj enkrat postali olimpijski prvaki, a uspe le redkim.
Ko se je Michael Phelps leta 2008 pripravljal na svoje druge olimpijske igre, je bila njegova bera medalj z največjih tekmovanj tako velika, da je že spadal med najboljše v zgodovini.
Že ob olimpijskem debiju v Atenah štiri leta pred tem je z 19 leti osvojil kar osem medalj in izenačil rekord ruskega telovadca Aleksandra Ditjatina, ki je leta 1980 v Moskvi osvojil osem medalj. Phelps je bil v Grčiji šestkrat zlat in dvakrat bronast.
En cilj, osem zlatih medalj
Na Kitajsko je prišel z željo po novem podvigu. Želel je postati športnik, ki bo osvojil največ zlatih medalj na enih olimpijskih igrah in s prestola izriniti rojaka Marka Spitza, ki je leta 1972 v Münchnu kar sedemkrat postal olimpijski prvak v plavanju.
Rekord legendarnega Američana, ki se je zdel 36 let nedosegljiv, je ob prevladi takrat 23-letnega Američana postal mogoč. Toda pot do njega je bila še vedno dolga in še zdaleč ne lahka, kot se morda zdi.
O Phelpsu, njegovi čudaški postavi, stopalih v obliki plavuti in razponu rok v slogu pterodaktila je športni svet takrat vedel že vse. Pa tudi o veliki osredotočenosti na doseganje ciljev, ki ga je odlikovala od majhnih nog.
Spitzov münchenski mejnik, ki je trajal 36 let
Mark Spitz, Phelpsov predhodnik na mestu najuspešnejšega posameznika na enih olimpijskih igrah, je bil sedemkrat zlat leta 1972 v Münchnu, kjer je zlate medalj osvajal v disciplinah 100 in 200 metrov delfin, 4×100 metrov mešano in prosto, 100 in 200 metrov prosto ter 4×200 metrov mešano.
V vseh disciplinah je postavil tudi svetovni rekord. Sicer pa je legendarni ameriški plavalec v pokoj odšel z devetimi zlatimi olimpijskimi medaljami. Dve je ob srebru in bronu osvojil tudi na igrah leta 1968 v Mehiki.
Nekoč tarča zbadljivk, danes superjunak
“Sodelujeva od njegovega enajstega leta starosti. To je dolgo obdobje, tako da sem šel z njim skozi cel spekter življenjskih sprememb, a od nekdaj je zanj značilno predvsem to, kako delaven je, še bolj pa to, kako zelo osredotočen zna biti in kako se spopada z vsemi pritiski,” je pred igrami v Pekingu povedal njegov trener Bob Bowman, ki je v Phelpsovem življenju prevzel očetovsko vlogo.
Phelpsova starša sta se namreč ločila že v njegovi rani mladosti, zato je odraščal brez očeta. V otroških letih je bil s strani vrstnikov pogosto zasmehovan in tudi ustrahovan.
“Sošolci so me vedno zafrkavali in me nadlegovali. To me je naredilo močnejšega,” je o tem ob neki priložnosti povedal Phelps, ki pa se po tem, ko je združil moči z Bowmanom, ni več oziral nazaj.
17 skokov v bazen v osmih dneh
“Jej, spi, plavaj,” je bil njegov moto, ki se ga je vestno držal tudi pred 16 leti v Pekingu, kjer sta ga na poti v nesmrtnost v znameniti vodni kocki, v kateri so leta 2008 potekala olimpijska tekmovanja v plavanju, vseskozi spremljali tudi mama in starejši sestri, s katerima je povezan.
Da je tam z zgolj enim ciljem, je dal jasno vedeti tudi s tem, ker se ni udeležil otvoritvene slovesnosti z ameriško reprezentanco, zaradi česar se je naposlušal tudi nekaj kritik na svoj račun.
Toda sam je dobro vedel, zakaj. V osmih dneh ga je, če bi šlo vse po načrtih, namreč čakalo kar 17 skokov v olimpijski bazen in skupaj več kot 14 minut finalnih nastopov, kot so izračunali pozneje.
Nepozabna zlata odisejada se je začela 9. avgusta z nastopom v kvalifikacijah 400 metrov mešano, v katerih je brez težav zmagal in se cilja dotaknil v času 4:07,82, kar je bil nov olimpijski rekord.
Že dan pozneje ga je s prepričljivo zmago krepko popravil in z rezultatom 4:03,84 postavil svetovni rekord.
Že na začetku zelo visoka ovira
Dan za tem je že sledila ena od najvišjih ovir na poti do Spitzovega rekorda. Štafeta 4×100 metrov prosto, v kateri so bili Francozi, ki so imeli v svojih vrstah olimpijskega prvaka na 100 metrov Alaina Bernarda, izraziti favoriti.
Phelps je plaval v prvi predaji in svoj del opravil odlično. Bil je vodilni. Toda v tretji predaji so Francozi prišli v vodstvo, potem ko je Cullen James izgubil več kot sekundo v primerjavi s Frederickom Bosquetsom. Takrat se je zdelo, da lahko Američane reši le še čudež.
Kot zadnji je za Francoze namreč plaval prav Bernard, ki je bil v primerjavi z ameriškim veteranom Jasonom Lezakom velik favorit. Vse do zadnjih 20 metrov je imel Bernard veliko prednost, toda potem se je v Pekingu zgodilo nepredstavljivo. Lezak je začel mahati kot nor, prehitel zvezdniškega Francoza in Phelpsu prinesel drugo zlato pekinško medaljo.
Za njo so morale ZDA, ki so Francijo ugnale za osem stotink, postaviti nov svetovni rekord (3:08,24).
Potem je steklo kot po maslu
Po tej zmagi je Phelpsu odleglo in v nadaljevanju tudi steklo kot po maslu. V naslednjih štirih disciplinah je brez težav štirikrat zmagal in štirikrat postavil tudi svetovni rekord.
Najprej 12. avgusta z 1:42,86 v disciplini 200 metrov prosto, v kateri je zmagal za skoraj dve sekundi.
13. avgusta je v enem dnevu zmagal kar dvakrat. Najprej z rezultatom 1:52,03 na 200 metrov delfin. Potem še s štafeto 4×200 metrov prosti slog. Američani so zmagali z rezultatom 6:58,56.
Že 15. avgusta je bila v žepu še zmaga na 200 metrov mešano (1:54,23), v katerem je v cilj spet prišel z več kot dvema sekundama prednosti.
Velik izziv, ki mu ga je pripravil Srb
Dan za tem je sledil še en velik izziv. Disciplina 100 metrov delfin, v kateri ga je resno izzival v ZDA rojeni srbski plavalec Milorad Čavić, ki je bil po dveh zmagah v predtekmovanju zelo glasen in je napovedal, da bo končal sanje zvezdniškega Američana.
“V zgodovino bi rad šel kot tisti, ki ga je ustavil na poti do rekorda,” je povedal Čavić. “Ko ljudje govorijo takšne stvari, me to še dodatno podžge, da jim zaprem usta,” mu je odgovoril Phelps in poskrbel za dodatno napetost pred velikim finalom.
Ta je potem res prinesel dramo. Čavić je po polovici proge vodil, potem pa ga je povsem pred koncem Phelps prehitel in z novim olimpijskim rekordom 50,58 ugnal za vsega stotinko.
Spitzov rekord je bil izenačen, jasno pa je bilo več ali manj tudi to, da bo 17. avgusta padel. ZDA so bile velik favorit v mešani štafeti 4×100 metrov in to vlogo brez težav upravičile. Zmagale so z novim svetovnim rekordom 3:29,34.
Zgodovina olimpijskih iger je bila spisana na novo. Osem zlatih medalj in sedem svetovnih rekordov v devetih dneh. Neponovljivo.
Peking 2008 Michaela Phelpsa:
200 m prosto: zlato (1:42,96 – svetovni rekord)
100 m delfin: zlato (50,58 – olimpijski rekord)
200 m delfin: zlato (1:52,03 – svetovni rekord)
200 m mešano: zlato (1:54,23 – svetovni rekord)
400 m mešano: zlato (4:03,84 – svetovni rekord)
4×100 m prosto: zlato (3:08,24 – svetovni rekord)
4×200 m prosto: zlato (6:58,56 – svetovni rekord)
4×100 m mešano: zlato (3:29,34 – svetovni rekord)
Predsednikov klic in mamin objem
“Pravkar sem vse medalje prijel v roke. Zelo kul so,” je nonšalantno po zadnjem uspešnem nastopu v Pekingu novinarjem povedal Phelps, ki ga je malo pred tem prek telefonske linije poklical takratni ameriški predsednik George Bush.
“Zdaj pa moram poiskati mamo in jo močno objeti. Tako mu je naročil gospod predsednik,” je Phelps za konec dejal, medtem ko mu je obraz razrezal njegov značilni nasmešek, ob katerem si ni bilo težko predstavljati visokega, suhljatega, tudi težavnega otroka, kakršen je v osnovnošolskih časih tudi bil.
“Pogosto sem morala na sestanke v šolo, učiteljice so mi govorile, da je hiperaktiven in se ne more osredotočiti na nič. No, ampak na nekaj se pa vseeno je. Ko je skočil v bazen, je padel v svoj svet, v katerem je bil tako zbran, priden in fokusiran na le en cilj, da mu ni bilo para,” je o tem povedala ponosna mama Debbie, ki je rodila najuspešnejšega olimpijca v zgodovini.
V Riu in Londonu je zbirko še dopolnil
Phelps, ki se je pozneje ubadal s psihičnimi težavami, danes pa je srečno poročen in oče štirih otrok, je v naslednjih osmih letih svojo olimpijsko zbirko še močno dodatno obogatil.
Leta 2012 je bil v Londonu štirikrat zlat in dvakrat srebrn. Potem je za kratek čas prekinil kariero, a se vrnil in na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru spet zablestel. V Braziliji je osvojil pet zlatih in eno srebrno medaljo.
Potem se je dokončno upokojil, za seboj pa pustil številne rekorde. Na njegovi steni visi kar 28 olimpijskih medalj, od tega je 23 zlatih. Oboje je seveda rekord.
Daleč najuspešnejši je tudi v zgodovini svetovnih prvenstev, na katerih je osvojil 33 medalj, 26 jih je bilo zlatih.
Michael Phelps. Nesporno eden največjih športnikov v zgodovini. Peking 2008 pa je bil njegov vrhunec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!