Čaroben večer v Sydneyju, bil je veliko večji od športa

Cathy Freeman ob prihodu v cilj. FOTO: Profimedia.

Olimpijski spomin na nepozaben večer na igrah v Sydneyju septembra 2000, ki velja za enega najboljših v zgodovini atletike in s tem tudi športa. Glavno vlogo je odigrala domačinka Cathy Freeman.

Leta 2000 je bilo v družbi Avstralije, ki je odštevala do največjega športnega dogodka na svetu – ta se je po letu 1956 in Melbournu drugič ustavil na njenih tleh -, zelo napeto.

To je bilo obdobje, ko so rasni odnosi in zgodovina kolonialnega nasilja prevladovali v političnem diskurzu v tej državi.

Nekaj mesecev pred začetkom iger, ki so trajale od 15. septembra do 1. oktobra, je na ulicah po vsej državi v podporo spravi z avstralskimi domorodci, Aborigini, korakalo več kot sto tisoč ljudi.

Kdo so Aborigini?

Aborigini so Avstralijo pred 65 tisoč leti naselili kot prvi. Z nastankom kolonizacije s prihodom Evropejcev, ki so jih tudi množično pobijali, so bili postavljeni na rob družbe in bili pozneje še dolgo zaničevani.

Mlada Aboriginka je postala obraz iger

Tudi zaradi tega je bila za obraz iger verjetno izbrana Cathy Freeman. Mlada Aboriginka, ki je takrat navduševala atletski svet in v času iger na svojih plečih nosila breme 20 milijonske nacije.

Že pred igrami se je njen obraz pojavljal povsod. Na velikih reklamnih panojih, v televizijskih reklamah, na avtobusih, v časopisih …

Njen obraz je krasil tudi slovito sydneyjsko opero. FOTO: Profimedia.

Ko je 15. septembra, kar je bila dobro varovana skrivnost, na velikem Olimpijskem stadionu v Sydneyju z baklo v roki prižgala olimpijski ogenj in slovesno otvorila igre, je pritisk postal še večji.

Atletika je zagotovo najbolj pomemben šport na olimpijskih igrah, Avstralija pa je na zlato olimpijsko atletsko medaljo čakala kar 32 let. Od zmage Ralpha Doubella na igrah v Mexico Cityju 1968. Legendarni nekdanji avstralski tekač je v finalu teka na 800 metrov takrat postavil svetovni rekord.

Še štiri leta več je takrat minevalo od zadnje zlate olimpijske medalje, ki jo je v atletiki osvojila Avstralka. To je Leta 1964 v Tokiu uspelo Betty Cuthbert. Tekla je na 400 metrov.

Takole je s prižigom ognja slovesno odprla igre. FOTO: Profimedia.

V isti disciplini je na igre v svoji rodni državi kot glavna favoritka prišla tudi Freeman. Takrat 27-letna sramežljiva, tiha prvakinja z zadnjih dveh svetovnih prvenstev. Zmagala je v Atenah leta 1997 in v Sevillii 1999.

Glavna konkurentka škandalozno odšla z iger

Obakrat se je zgodilo v odsotnosti takratne dvakratne olimpijske prvakinje Marie-Jose Perec. Francozinja bi morala biti v Sydneyju edina, ki bi lahko preprečila sanje Avstralije, a je na koncu tudi tam ni bilo.

No, pravzaprav je prišla, a potem tik pred zdajci svoj nastop odpovedala in dvignila veliko prahu. Povedala je namreč, da odhaja zaradi žaljivega odnosa Avstralcev, ki favorizirajo Freeman in skušajo narediti vse, da bi ji omogočili zlato.

Marie-Jose Perec na letališču po šokantnem odhodu z iger. FOTO: Profimedia.

Morda je res bilo tako, a verjetno je bila resnica malce drugačna. Freeman je bila v zadnjih letih v precej boljši formi in v teku na 400 metrov domala nepremagljiva. V štirih letih je na tej razdalji izgubila le enkrat.

Zanimivo, pred tem, leta 1996 je tekla svoj osebni rekord, ki ga pozneje nikoli ni presegla (48,63), a na igrah v Atlanti osvojila srebro. Še boljša je bila prav Perec, ki je tekla še skoraj pol sekunde hitreje in poskrbela za takrat tretji, danes pa četrti najhitrejši rezultat v zgodovini teka na stadionski krog (48,25).

Zadje odštevanje do ponedeljka se je začelo v petek

Ko je Freeman v petek, 22. septembra, prvič prišla na atletsko stezo osrednjega prizorišča olimpijskih iger in nastopila v kvalifikacijah teka na 400 metrov, se ji je odprla avtocesta do tako želenega zlata. Malo pred tem je namreč izvedela, da je Perec odpovedala nastop.

Tekla je sicer skromnih 51,63, a zlahka zmagala v svoji skupini. Dan za tem je vajo ponovila in tekla še precej hitreje (50,31). V nedeljo zvečer se je v polfinalu meji 50 sekund približala še bolj, v cilj je prišla v času 50,01, in za deset stotink zmagala pred staro znanko ljubljanskih atletskih mitingov, Mehičanko Ano Guevaro.

Takrat je bila napetost že v zraku. Le še 24 ur je Avstralce ločilo od najtežje pričakovanega večera olimpijskih iger, ki so jih gostili. Večera, ki se je za vse, rojene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in prej, za vedno zapisal v kolektivni spomin.

Nenazadnje je bil ravno v začetku letošnjega leta izglasovan za največji trenutek v zgodovini avstralskega športa.

Eden najbolj spektakularnih večerov v zgodovini

Tisti soparen ponedeljkov večer, bilo je 25. septembra 2000, se ni zapisal le v zgodovino Avstralije, ampak tudi atletike nasploh. Mnogi ga celo vidijo kot najbolj nepozabnega v zgodovini kraljice športov.

Ne samo zaradi Freeman. V nekaj urah so namreč gledalci na stadionu in nekaj milijonov tistih, ki so si prste grizli pred malimi ekrani, videli še nekaj spektakularnih atletskih obračunov. Na koncu so si lahko prste oblizovali …

V finalu moškega teka na 400 metrov je do četrte zlate olimpijske medalje prišel legendarni Američan Michael Johnson.

V teku na 10.000 metrov je po dramatičnem finišu za vsega devet stotink Paula Tergata prehitel Etiopijec Haile Gebrselassie in končal sedemletno Kenijčevo nepremaganost v najdaljši stadionski tekaški atletski disciplini.

Veselje Haileja Gebrselassieja po zmagi. FOTO: Profimedia.

Romunka Gabriela Szabo je v isti disciplini pri ženskah z olimpijskim rekordom za 25 stotink prehitela Irko Sonio O’Sullivan.

Svetovni rekorder v troskoku, Britanec Jonathan Edwards, je v četrtem poskusu le dočakal olimpijsko zlato. Njegova zgodba je takrat zbudila veliko pozornosti. Malo pred začetkom iger je namreč umrla mama njegove žene, zato je Sydney želel zapustiti in se udeležiti pogreba, a ga je v nasprotno prepričala prav njegova srčna izbranka.

Kubanec Anier Garcia je spektakularno zmagal v finalu sprinta na 110 metrov z ovirami in prehitel vse tri Američane.

Zelo dramatičen je bil tudi razplet finala v disciplini ženskega skoka s palico, ki se je prvič pojavil na olimpijskih igrah. V njem bi Avstralci skorajda osvojili še eno zlato. Po napetem finišu je Američanka Stacy Dragila za pet centimetrov prehitela naturalizirano Avstralko, v Rusiji rojeno Tatiano Grigorievo.

Rezultati finala:

1. Cathy Freeman (Avstralija) 49,11

2. Lorraine Graham (Jamajka) 49,58

3. Jatherine Merry (Velika Britanija) 49,72

4. Donna Fraser (Velika Britanija) 49,79

5. Ana Guevara (Mehika) 49,96

6. Heide Seyerling (Južnoafriška republika) 50,05

7. Falilat Ogunkoya (Nigerija) 50,12

8. Olga Kotljarova (Rusija) 51,04

Oglejte si finale ženskega teka na 400 metrov.

Nepozaben vrhunec je videlo rekordno število gledalcev

Toda vrhunec večera smo dočakali ob 20.10. Nekaj minut pred tem je pred 112.574 gledalci, kolikor se jih je zbralo na olimpijskem stadionu v Sydneyju, kar je še danes olimpijski rekord, v avstralskih barvah nevsakdanjega enodelnega dresa, kot ga nosijo hitrostni drsalci in drsalke, na rdečo atletsko stezo pritekla Freeman.

S tribun je završalo, napetost je bila na vrhuncu, Freeman pa povsem hladnokrvna in osredotočena na tek, ki ni bil pomemben samo rezultatsko, ampak tudi širše. Za spravo avstralske družbe.

Ko se je postavila v startne bloke na šesti stezi, na kateri je tekla in imela s tem nadzor nad tekmicami, je bila napetost na vrhuncu. Potem pa pok pištole in suveren nastop od začetka do konca, zmaga za skoraj pol sekunde, zlata medalja in velika evforija.

Pa čeprav se naključnemu gledalcu po njenem prihodu v cilj sploh ne bi zdelo, da ji je uspelo nekaj neverjetnega. V prvih trenutkih življenjskega uspeha je namreč dajala vtis, da je razočarana.

Zmaga za novo, boljšo prihodnost Avstralije

“Da, saj sem tudi bila. Med nastopi sem tako osredotočena od začetka do konca. Mislila sem, da bom tekla hitreje od 49,11. Potem sem se počasi zavedala, kaj mi je uspelo,” je po nastopu povedala Freeman, ki je še dolgo po finalu tekala po stadionu gor ter s tisoči rojakov slavila veliko zmago.

Takole je posedala po prihodu v cilj. FOTO: Profimedia.

Slavje se je zavleklo do te mere, da so morali naslednji finale na stezi zamakniti za nekaj minut.

V rokah je Freeman nosila avstralsko in aboriginsko zastavo. To ni bila samo atletska zmaga, ampak tudi simbol sprave s krvavo zgodovino. Predstavljala je upanje v boljšo prihodnost Avstralije.

“Ta zmaga je bila precej večja od mene,” je dve desetletji pozneje priznala Freeman, ki si je leto za tem vzela počitek, potem dve leti še nastopala, a bila precej oddaljena od svojih najboljših rezultatov, leta 2003 pa s 30 leti odšla v pokoj.

Leto pred tem jo je prehitela Alenka Bikar

Leta 1999 je Freeman nastopila na Šikijevem memorialu, nekoč zelo močnem atletskem mitingu v Ljubljani. Tekla je na 200 metrov in bila s časom 23,70 šele tretja. Na tisti tekmi je s časom 23,07 zmagala nekdanja slovenska rekorderka v tej disciplini Alenka Bikar.