Obdelal sem jih več kot sto. Precej več. Vse v želji, da bi slišal kakšno dobro zgodbo ter jo nato delil z vami. Zato sem pristopil do številnih navijačev in poslušal njihove pripetljaje na poti do Münchna. Pogovor z enim izmed njih mi je dal odlično iztočnico za debato, zaradi katere sem se kasneje znašel v veliki zagati.

Pred sinočnjim četrtfinalnim obračunom med Italijo in Belgijo je pivo teklo v potokih. Čeprav nas je do tekme ločilo več ur, smo se morali zares potruditi, da smo dobili mizo v lokalu na trgu Marienplatz. Na glavnem trgu je bilo dogajanje zares pestro, navijači pa so bili že v dopoldanskih urah precej opiti, zato ni bilo lahko dobiti dobrega sogovornika. Imel sem zares veliko srečo, da sem naletel na belgijskega navijača Thomasa, ki je v bavarsko prestolnico prišel skupaj z zakoncema – Mario in Simonom. Ker se pristaši takšnih dogodkov ponavadi udeležijo brez svojih boljših polovic, mi je omenjena mini navijaška skupinica, odeta v črno-rdečo opremo, še toliko bolj padla v oči.

V poplavi nesmiselnih pogovorov, ki sem jih pred tem opravil z opitimi navijači, je dialog, ki je sledil, zame predstavljal otoček navdušenja in čistega absurda. Thomas je dejal, da s svojo ženo in s Simonom ter Mario redno hodijo na tekme belgijske reprezentance. A tokrat se njegova izbranka izleta ni mogla udeležiti, saj je – če gre verjeti Thomasu – na dan tekme rodila. Thomasa ni bilo ob ženi, ko je rojevala, ker … ker se je Belgija borila za prvo lovoriko v zgodovini in od tega enostavno ne more biti nič pomembnejšega.

S prijatelji nismo mogli verjeti, kakšne prioritete ima naš novi “kolega”, smo pa se zaradi njega zapletli v zanimivo hipotetično debato. Postavili smo si vprašanje, če bi bili odsotni ob rojstvu otroka, v primeru, da bi sami igrali na evropskem prvenstvu. Na tej točki sem se znašel v nelagodnem položaju, saj se prijatelja nikakor nista strinjala z mojim mnenjem.

Naj vam predstavim svoje stališče. Sam enostavno menim, da prisotnost oziroma odsotnost moškega ob rojstvu otroka ne definira starševstva. Ob teh dogodkih, ko postaneš starš, je verjetno lahko biti nabit s čustvi. Upravičeno je biti patetičen in se pretvarjati, da v tistem trenutku na svetu ni stvari, ki je ob tem pomembna. Menim, da je to narobe. Če bi moral izbirati med tem, da sem prisoten na porodu svoje punce (da, punce, ne žene, ker sam pravim, da je zakon bolj kot zaobljubi večne ljubezni podoben podjetniški pogodbi o združitvi) ali igranju na velikem turnirju, bi brez pomislekov izbral slednje. Če bi se odločil drugače, bi bil zagotovo slabši oče.

Predstavljam si, da odločitve o neprisotnosti na porodu na samem začetku, ko bi bil še opit od ljubezni, ne bi obžaloval. Ko pa bi bil otrok denimo v puberteti in bi mi arogantno odgovoril, naj ga pustim pri miru, ko bi ga vprašal, kako je bilo v šoli … takrat bi se verjetno spomnil, čemu vse sem se moral odreči, da sem bil prisoten ob njegovem rojstvu in si to neizmerno očital. V kolikor pa mi otrokovo rojstvo ne bi preprečilo tega, da na nogometnem turnirju branim barve svoje države, bi imel do njega več tolerantnosti in posledično bi bil boljši starš.

Tako kot menim, da ljubezni med dvema partnerjema ne definira valentinovo in prinašanje rožic brez invertne vrednosti, tako menim, da starševstva ne definira prisotnost moškega na porodu. Seveda je le to zaželeno, a na svetu obstajajo tudi druge pomembne stvari. Mislim, da jih ne bi smeli izpustiti za nekaj, kar lahko nadoknadimo. In čas z otrokom se lahko nadoknadi.

Skratka, prijatelja se nista strinjala z mano. Začela sta me obsojati in mi govoriti, da sem plitek. Priznam, nisem se počutil prijetno. Svoje stališče sem skušal argumentirati, a ko si v manjšini, je to težko storiti. Kljub temu mi je do določene mere uspelo.

“Razumem te, ampak se ne strinjam s tabo. Morda bi tovrstna odrekanja res pustila brazgotine v zakonu, a sam bi tudi v tem primeru postavil družino na prvo mesto. Odrekel bi se igranju na evropskem prvenstvu, da bi bil lahko prisoten na porodu žene,” je dejal prijatelj, nato pa dodal: “No, vsaj za prvorojenca bi se tako žrtvoval.”

Verjetno si lahko mislite, da je bil od tu naprej on na udaru kritik. Zgodil se je preobrat, zaradi katerega mi je odleglo. Želimo si lahko le, da bo veliko takšnih “epskih” preobratov tudi v “finišu” evropskega prvenstva.

Kolumne ne odražajo nujno stališč uredništva.