Nogometni igralci pri svojem delu nujno potrebujejo orodje, brez katerega ni mogoče izpeljati nobene tekme. Govorimo seveda o nogometni žogi. Na trenutnem evropskem prvenstvu ta nosi ime Uniforia. Skočili smo v zgodovino ter preverili, s katerimi žogami so na turnirjih Evrope nastopali do danes.

Prvo evropsko prvenstvo so leta 1960 organizirali Francozi, štiri leta kasneje so jim sledili Španci. Za ti prvenstvi ne obstaja noben pisni ali ustni dokaz, da bi imela nogometna žoga posebno ime. To se je spremenilo že na evropskem prvenstvu leta 1968 v Italiji. Že od samih začetkov evropskega nogometnega festivala je edini proizvajalec žog nemška družba Adidas, na prvih Eurih pa so uporabljali žoge prejšnjih svetovnih prvenstev.

Telstar Elast – 1968

Prvo nogometno žogo z imenom je proizvajalec Adidas pripravil za EP v Italiji. Ime je dobila po komunikacijskem satelitu Telstar, ki je bil po izgledu prav tako nekoliko zaobljen, med solarnimi ploščami pa so bile pike. Po logiki oblikovalcev jih je ta satelit spominjal na žogo.

Telstar Durlast – 1972

Za tekmovanje v Belgiji je Adidas izdal reinkarnacijo predhodnice izpred štirih let. Plašč žoge je bil narejen iz drugačnih materialov, v njej pa je bila tudi novejša tehnologija. Oboje je pripomoglo k boljši odpornosti na vodo.

Telstar Durlast – 1976

Jugoslovansko prvenstvo ni prineslo velikih sprememb. Izgled in ime žoge sta ostala enaka kot štiri leta pred tem, Adidas je znova izboljšal zgolj zunanjo površino. S tem je še dodatno preprečil, da bi se žoga prehitro ‘napila’ vode.

Tango River Plate – 1980

Italijani so za evropsko prvenstvo dobili le posodobljeno verzijo nogometne žoge s svetovnega prvenstva 1978 v Argentini. Zato tudi nosi ime po argentinski reki, šlo pa je za prvo žogo izmed serij Tango, ki so jo uporabili na prvenstvih stare celine.

Tango Mundial – 1984

Prva žoga na velikih tekmovanjih, ki ni bila narejena iz usnja. Nov, napreden plašč in zunanji sistem žoge, ki sta povečala njeno blazinjenje oziroma amortizacijo. Prvič je bil na njej tudi logo evropskega prvenstva, kot ga poznamo danes.

Tango Europa – 1988 

Tekmovanje v Zahodni Nemčiji pretirane novosti ni prineslo. Še naprej so tekmovali z žogami serije Tango, le z nekoliko spremenjenimi šivi in dodelanim zunanjim izgledom.

Etrusco Unico – 1992

Enako nogometno orodje kot na EP na Švedskem so uporabljali tudi na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Italiji in na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. Ime in izgled nosi po daljnih zgodovinskih prednikih Italijanov, ljudstvu Etruščanov. Na žogi so bile tri etruščanske glave, ki so občudovale 20 tango triad.

Questra Europa – 1996

Prva barvna različica nogometne žoge, uporabljena na evropskih prvenstvih. Šlo je za nadgradnjo tiste s svetovnega prvenstva leta 1994 v Združenih državah Amerike. Ker so Euro gostili Angleži, so bile na njej v čast gostiteljev narisane vrtnice in levi.

Terrestra Silverstream – 2000 

Še vedno edina nogometna žoga evropskih prvenstev, s katero so brcali tudi slovenski nogometaši. Ime je dobila po vodnih poteh v gostiteljicah Belgiji in Nizozemski. Z njo je Adidasu uspel velik tehnološki preboj, saj je nova zunanja površina omogočala mehkejši dotik, lažji nadzor in veliko večjo natančnost pri podajah.

Roterio – 2004

Evropsko prvenstvo na Portugalskem je zaznamovala žoga, ki bi ji v prevodu lahko rekli cestni zemljevid oziroma navigacija. Z njo so želeli gostitelji počastiti svoje morske raziskovalce iz 15. in 16. stoletja, predvsem Vasca da Gamo. Sploh prvič v zgodovini velikih tekmovanj je imela vsaka žoga na sebi napisano ime obeh tekmecev, ime stadiona in datum posamezne tekme.

Europass – 2008

Za evropsko prvenstvo v Avstriji in v Švici se je Adidas žogo odločil izdelati iz zgolj 14 plošč oziroma panelov namesto iz običajnih 32. Posledično je bila njena zunanja tekstura povsem drugačna, igralcem – sploh vratarjem – pa je nudila veliko več oprijema. V finalu na Dunaju so uporabili posebno, sivo različico – Europass Gloria.

Tango 12 – 2012

S tekmovanjem v Ukrajini in na Poljskem se je Adidas vrnil v osemdeseta. Tango 12 je zaznamovala zunanja črt iz barv zastav obeh gostiteljic. Na plašču so bile tudi nazorne grafike, ki so spominjale na rezanje papirja, tradicijo v ruralnih predelih držav obeh domačink.

Beau Jeau – 2016

V skupinskem delu v Franciji so nogometaši brcali z žogo Beau Jeau, kar v prevodu pomeni ‘čudovita igra‘. Na njej so bile rdeča, modra in bela barva, vse tri barve francoske trobojnice. Prisotne je bilo tudi nekaj sive, s katero so spomnili na barvo pokala, ki ga prejme evropski prvak. V izločilnih bojih so uporabili nekoliko drugačno grafično različico, imenovano Fracas.

Uniforia – 2020

Evropska nogometna zveza je žogo za Euro 2020 razkrila že novembra 2019. Njeno ime Uniforia je skovanka besede Unity (skupnost) in Euphoria (evforija), torej vse, kar naj bi naj bi najvišja raven evropskega reprezentančnega nogometa lahko prinesla. Obenem ponazarja vključenost vseh držav, s čimer sledi ideji Michela Platinija o evropskem prvenstvu po celotni Evropi.

Dizajn je po besedah Uefinih oblikovalcev zelo pogumen, kjer so najbolj jasne zabrisane črne linije, ki naj bi predstavljale brisanje državnih meja in drugih meja v družbi na tem panevropskem tekmovanju. Ob njih so tudi različne barvne črte, ki naj bi predstavljale raznolikost kultur in njihovo združevanje skozi nogomet.