Čeprav je za Olimpijo igral le slabe tri mesece – v času lockouta v ligi NHL v sezoni 2012/13 je za zmaje na 30 tekmah dosegel 19 golov in 28 podaj –, Jan Muršak še vedno velja za ljubljenca ljubljanskih navijačev. To se občuti ob vsaki vrnitvi Mariborčana v Tivoli, pa čeprav v dresu tekmecev. Tokrat je kot član KAC-a govoril o prihodnosti – svoji in reprezentančni.
Jan Muršak je v nedeljo zmagovito zapuščal Tivoli, čeprav nad predstavo KAC-a iz Celovca niti sam ni bil navdušen. Karavanški zmaji so v slovenski prestolnici po razburljivi tekmi slavili s 7:5, a vse razen osvojenih treh točk bo kmalu romalo v pozabo. Tudi pri 36-letnemu Mariborčanu.
“Zmaga je zmaga, ampak mi nismo zadovoljni z našo igro. Verjamem, da tudi Olimpija ni. Ta tekma je bila infarkt za trenerje. Veliko priložnosti na obeh straneh, slaba obramba. Veliko dela nas še čaka, a verjamem, da imamo potencial za izboljšanje. Gremo iz tekme v tekmo, vedno želimo zmagati. Osredotočamo se na našo igro, trenutno nismo zadovoljni. Poudarek dajemo obrambi, kar se tokrat sicer ni poznalo. Sploh prvič sem v Ljubljani zmagal kot član KAC-a. Olimpija nam ne leži, tako da zmaga je zmaga,” je slovenskim novinarjem ob robu ledene ploskve na Celovški 25 razlagal Muršak.
Še vedno lahko ekipi veliko da
Centralni napadalec se je pred tednom dni po poškodbi vrnil v postavo Celovca, s katerim ga v natrpanem urniku že v petek čaka gostovanje v Gradcu. Kako se je otrok hokejskega kluba Maribor počutil na igrišču? “Starejši si, težje je, regeneracija je slabša. Za nas je bila tekma v Ljubljani tretja v minulem tednu, za Olimpijo prva. Nisem več najmlajši, zato je težko pričakovati Jana Muršaka izpred petih ali desetih let. A nekaj še imam v sebi, verjamem, da lahko katerikoli ekipi še veliko pripomorem. Pri sodniških metih, igri z igralcem manj in več … V Celovcu imam zelo dobro vlogo, radi me imajo, tako da se počutim zelo dobro,” se je razgovoril o svoji drugi sezoni na severni strani Karavank.
Na obdobje v Ljubljani, ki mu je v sezoni 2012/13, ko je bil član Detroita v ligi NHL, med lockoutom ponudila začasno domovanje, ima same lepe spomine. “V Ljubljani sem zelo užival. To so eni najboljših spominov v moji hokejski karieri. V tistem kratkem obdobju je šlo vse kot po maslu. Ekipa na začetku sezone ni imela veliko uspehov, ko sem prišel, se je to spremenilo. Tukaj mi je bilo zelo všeč,” se je spomnil na 12 let nazaj.
Vrnitev v Ljubljano? Nikoli ne reci nikoli
Bi se ob potencialni možnosti še vrnil v zmajevo gnezdo? “Vrat si ne bi nikoli zapiral. Za naprej še ne vem, nisem se še odločil, če bom še igral. Odvisno je od stanja telesa in tudi ponudb. Ko si poškodovan, razmišljaš, da je to to. Po dobri tekmi pa razmišljaš, da bi potegnil še kakšno sezono. V Celovcu imam zelo dobre pogoje, tudi za družino. Ne vem, kaj bi mi tu lahko ponudili. Moramo biti realni. Ampak nikoli ne reči nikoli. Po zadnji tekmi na Bežigradu sem rekel, da bom verjetno še kdaj igral v Ljubljani. Ne bom rekel ne, možnost obstaja, ampak ni vse na meni,” je bil iskren in namignil na konec kariere.
Nad novo zgodbo Ljubljančanov, ki so v tej sezoni po investiciji kanadskega partnerja Alexandra Lefevbreja okrepili vse vidike delovanja kluba, je Muršak navdušen. Celo tako zelo, da zeleno-belih ni mogel prehvaliti. “Zelo sem vesel, vidim, da se dela na različnih koncih. Tako na družbenih omrežjih kot pri promocijah, da bi privabili čim večje število gledalcev. Zelo profesionalno so se lotili tega projekta. Glede tega so trenutno najboljši v ligi. Ekipa dobro igra, v njej je veliko mladih slovenskih fantov. Potencial je. Upam, da to v prihodnje še nadgradijo. In da se morda v ligo ICE vrne še kakšen slovenski klub, da se tudi drugje začnejo investicije. S tem bi se slovenski hokej vrnil v zlato obdobje, ki je žal že minilo. Verjamem, da fantje imajo potencial in da ni vse tako črno, kot izgleda.”
Reprezentanci je dal najboljša leta
Muršak kljub zrelim športnim letom še naprej velja za enega najboljših slovenskih hokejistov. Kljub temu je za reprezentanco nazadnje igral leta 2018, kot je že večkrat poudaril, pa je ta zgodba zanj dokončno zaključena. Vseeno ni šlo brez besed o risih.
“Dolgo se je čakalo na pomlajevanje. Težko je dati mlademu priložnost, če so starejši še vedno boljši. Nekatere igralce že lahko odrežeš, druge, nosilce igre, pa težko. Nekaj let bo malo krize oziroma bo trajalo nekaj časa, da fantje odrastejo in dobijo izkušnje. Takšne rezultate, kot smo jih imeli, je težko pričakovati. Ko sem se odločil za konec reprezentančne kariere … Poznam svoje razloge, mnogi jih ne vedo. Če bi jih poznali, bi tudi tisti, ki me obsojajo, drugače gledali na situacijo. Reprezentanci sem dal svoja najboljša leta, vedno igral takrat, ko sem lahko,” je zaključil Štajerec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!