Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Njun obračun se bo odvil na valentinovo, a zdi se, da bo vse prej kot prijateljski. Tekma med hokejskima reprezentancama Danske in ZDA na letošnjih olimpijskih igrah utegne biti zaradi skrhanih političnih odnosov med državama bržkone ena najbolj napetih na turnirju pod petimi krogi.
Na zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini se 14. februarja obeta več kot le športni dogodek. V milanski dvorani Santagiulia se bosta v skupinskem delu pomerili hokejski reprezentanci Danske in ZDA, njun dvoboj pa se bo odvil v času najhujše diplomatske krize med državama v zadnjih desetletjih.
Odnosi med obema državama so se drastično poslabšali zaradi agresivnih prizadevanj Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije. Ameriški predsednik je v začetku leta večkrat poudaril, da bo otok, ki spada pod upravo Danske, zavzel “tako ali drugače”, obenem pa Dancem, kot še sedmim drugim evropskim državam, zagrozil z uvedbo carin, kar je po svetu sprožilo val ogorčenja.
Spor bi se sedaj s političnega parketa utegnil preseliti tudi na ledeno ploskev, kar pa se ne bi zgodilo prvič. Nenazadnje hokej, kjer na površje pogosto privrejo čustva, ni tuj politično nabitim spopadom. Eden najbolj znanih se je zgodil na olimpijskih igrah leta 1980, ko je mlada, večinoma amaterska ameriška ekipa uprizorila t. i. “čudež na ledu” in premagala Sovjetsko zvezo, ki je pred tem olimpijski turnir osvojila štirikrat zapored.
Še precej bolj svež pa je spomin na lanskoletni februarski turnir narodov pod okriljem lige NHL. Dvoboj tradicionalnih tekmecev Kanade in ZDA v Montrealu so zaradi Trumpovih zamisli o prevzemu nadzora nad severno sosedo, ki bi po njegovem morala postati 51. zvezna država ZDA, obeležili glasni žvižgi ob ameriški himni in številni pretepi na ledu.
Kri v vodi
Ne zgolj v hokeju, šport se je pogosto prepletal z diplomacijo tudi v drugih disciplinah. Odmeven primer se je zgodil na vaterpolski tekmi med Madžarsko in Sovjetsko zvezo na olimpijskih igrah v Melbournu leta 1956, ko je madžarska reprezentanca ob prihodu v Avstralijo izvedela, da so sovjetski tanki v Budimpešti v krvi zadušili študentsko ustajo. Ekipi sta se pomerili v polfinalu, v katerem so Madžari po napetem in nasilnem obračunu slavil zmago s 4:0. Izključenih je bilo kar pet igralcev, tekma pa je postala znana kot “kri na bazenu” oziroma “kri v vodi”.
Umirjanje strasti pred “bitko za Grenlandijo”
Vložek bo na letošnjih olimpijskih igrah sicer še nekoliko večji kot sicer, saj bodo prvič po letu 2014 na turnirju sodelovali tudi hokejisti iz lige NHL. “Navkljub politiki in vsemu, kar se dogaja po svetu, to trenutno ni nekaj, na kar bi se osredotočali,” skuša strasti pred “bitko za Grenlandijo”, kot so obračun med reprezentancama poimenovali mediji, umiriti nekdanji član New York Rangers in danski reprezentant Nicklas Jensen. “Seveda pa je igranje proti ZDA nekaj posebnega. To je verjetno najboljša ekipa, kar so jo sestavili, zato bo to težak izziv,” je dodal 32-letnik.
Vseeno se Jensen in njegovi soigralci nadejajo, da bodo lahko svetu dokazali, kako zelo je njihova država napredovala v hokeju. Danska je namreč vse do leta 2003 v drugi diviziji, na olimpijske igre pa s eje prvič uvrstila šele pred štirimi leti v Pekingu. Zdaj jna igrah nastopa drugič zapored, kar je predvsem posledica številnih igralcev, ki so se v zadnjih letih prebili v ligo NHL.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!