Razočaranje je veliko. Slovenska hokejska reprezentanca je na prijateljskem turnirju na Jesenicah na treh tekmah zabeležila tri poraze. Edino točko je osvojila proti Avstriji za neuspeh po podaljšku. Selektor Matjaž Kopitar je glede na treninge čez teden pričakoval povsem drugačno podobo izbrane vrste.

Sloveniji na Jesenicah le točka, turnir Belorusom

Hokej

13. Nov 2021 0

Hokej

13. Nov 2021 0

Čeprav je za risi še drugi zaporedni neuspešni turnir – konec avgusta je na olimpijskih kvalifikacijah ostala brez nastopa v Pekingu 2022 – pa se razočaranje iz Osla težko primerja s tem iz Zgornjesavske doline. Medtem ko so se Slovenci v Skandinaviji – objektivno gledano – merili z močnejšima reprezentancama Norveške in Danske, pa so tokrat v Podmežakli palice prekrižali z ekipami, ki sodijo v približno enak kakovostni razred kot naši fantje.

A za razliko od majskega pripravljalnega turnirja v Tivoliju, ko Slovenci na petih tekmah nasprotnikom niso oddali niti točke, so tokrat povsem odpovedali. “Sem razočaran. Vi (mediji, op. p.) nam delate vzpodbudo, da imamo maja turnir doma, kjer bomo naskakovali elito. Se opravičujem, ampak tukaj sem videl vse drugo kot A skupino,” je bil po tekmi z Avstrijo v pogovoru z mediji direkten selektor Matjaž Kopitar.

“Pogovarjamo se takoj po tekmi, normalno, da nisem vesel po takšnem turnirju. Razočaran sem, niti ne jezen, ampak razočaran. Dejansko sem pričakoval več,” je bil slabe volje Kopitar.

Strah pred napakami

Treningi na Bledu, reprezentanca se je zbrala v ponedeljek, so mu vlivali optimizem, da bo igra stekla. A na tekmah je bilo nato preveč napak in neodločnosti: “Zato sem pa še bolj razočaran. Na treningih se mi je zdelo dobro. Mislil sem si ‘To bo to.’ Tudi powerplay smo dobro trenirali, nato pa kar nič ni šlo. Zdelo se mi je, da bo v redu. Da bomo konkurenčni bolj, kot smo bili. Prvo in zadnjo tekmo smo bili, proti Belorusom pa ni bilo za gledat.”

V slovenski igri je bilo preveč nihanj, slabi so bili predvsem začetki vseh treh tekem. Res je sicer, da je ekipa v primerjavi z avgustovskim zborom povsem drugačna (manjkalo je kar 14 hokejistov, ki so na Norveškem nastopili), a s spomladanskim turnirjem v Ljubljani ta razlika ni velika.

“Zadnjih pet minut rednega dela proti Avstriji sploh nismo igrali s ploščico, ki smo ga ves čas podajali njim na palico, zato so vršili pritisk. Tako se ne dela. Lahko se pogovarjamo, da je to mlada ekipa, pa vendar to ni mlada ekipa. Roko na srce, veliko teh fantov je že dalo nekaj reprezentančnih tekem skozi, v nekoliko drugačnih vlogah. Nekaj je tudi novincev in njim se ne zameri toliko kot tistim, ki bi morali dati več,” se je ob predstave nekaterih igralcev, od katerih je pričakoval več, a jih ni želel poimenovati, obregnil vodja slovenske klopi. Po srečanju s Francijo je v dobri veri skupaj s pomočnikom Gorazdom Rekljem pripravil daljšo videoanalizo, ki pa je igralce še dodatno zakrčila. “Očitno so se potem bali delati napake.”

Prenos informacij traja predolgo

Da ima Kopitar prav glede številk, kaže pregled igralcev. Povprečna starost slovenske 23-erice na Jesenicah je znašala slabih 25 let (24,8), na drugi strani so Avstrijci nastopili še z mlajšo reprezentanco. Pri severnih sosedih jih je od 22 igralcev nastopilo le pet, starih 25 ali več, njihova povprečna starost pa je znašala slabih 23 let (22,8). Seveda to močno znižuje Marco Kasper, mladi 17-letni zvezdnik, ki je odločil tekmo s fantastičnim kazenskim strelom, prihodnje leto pa bo najverjetneje izbran kot prvi na naboru lige NHL.

Ko je Kopitar skušal našteti razloge za medle predstave, je ves čas izpostavljal eno – reakcijski čas. “Zdaj smo vsi videli, da je za Francijo in Belorusijo liga ICE premalo. Njihova reakcija v igri je hitrejša. Ne da ne bi mogli drsati z njimi, pač pa za prenos informacij iz možganov v roke in noge porabimo preveč časa. To lahko odpravimo zgolj s takimi tekmami, drugače ne gre.”

Tudi odsotni igralci niso več mladi

Pred domačim prvenstvom, ki bo v Ljubljani na sporedu od 2. do 8. maja prihodnje leto, bo Slovenija februarja med olimpijskimi igrami nastopila še na prijateljskem turnirju v Celovcu. “Bomo videli, kakšno ekipo bomo sestavili. Upam, da bo zraven veliko igralcev, ki bodo nato nastopili tudi maja v Ljubljani,” pravi Jeseničan, ki upa, da bodo prišli tudi igralci iz takrat prekinjene nemške in češke lige, saj bodo prinesli prepotrebno kvaliteto.

A zaveda se, da tudi v tujini ni več veliko igralcev, ki bodo lahko še dolgo dodatna vrednost izbrani ekipi. “Te fantje tudi niso več zelo mladi. Koliko časa bodo oni še sposobni in pripravljeni biti zraven? Pri 34 letih igrati po 10 mesecev dolge sezone je kar napor,” oče najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja ni preveč optimističen.

Za svetli točki jeseniškega turnirja je izpostavil oba vratarja (Žana Usa in Vala Usnika), dodal pa je, da je krivda za igro, ki je razočarala tudi navijače, tudi na njem. “Ampak tako je bilo. Mogoče koristno, da smo jo malo dobili po smrčku in se bomo vsi zamislili,” je zaključil. Vsekakor bolje zdaj kot maja.

Na treningih super, na tekmah pač ne

Od igralcev je pred mikrofone in diktafone stopil Anže Kuralt, ki je na tokratni akciji opravljal vlogo kapetana. Bil je zelo razočaran in redkobeseden. “Ne morem reči, da smo bili pravi. Vse ekipe so nas na nek način nadigrale in nimam izgovora. Treba se bo ‘vzeti k sebi’ in prikazati boljšo igro, drugače ne bomo imeli možnosti za elitno divizijo,” je dejal 30-letnik.

“Na treningih je bilo vzdušje dobro, tudi v garderobi je vse super. Ampak ko je prišla tekma, je šel plošček prepočasi, tudi reagirali smo prepočasi. Nismo delali pravih stvari, preveč izgubljenih posesti … Treba se je zbrati in prestaviti v prestavo višje, drugače ni to za nikamor,” je kratko in jedrnato zaključil član Fehervarja.

Pozornost slovenske hokejske javnosti se zdaj znova seli na klubski nivo, reprezentanca pa bo, kot že omenjeno, pod drobnogledom medijev in navijačev znova februarja. Takrat jo na severni strani Karavank čakajo prijateljske tekme s Francijo, Avstrijo in Norveško.