Prvak: Zahodna Nemčija.
Gostitelj: Zahodna Nemčija.
Datum: 13. junij – 7. julij 1974.

Število ekip: 16.
Odigrane tekme: 38.
Doseženi zadetki: 97.
Povprečno število gledalcev: 49.099.

Svetovno prvenstvo v Zahodni Nemčiji je zgodovinsko za slovenski nogomet. Prvič se je namreč zgodilo, da je na njem zaigral Slovenec. Čast je doletela Branka Oblaka, ki je bil po odličnih igrah v dresu Jugoslavije izbran celo v enajsterico prvenstva, in pogojno rečeno tudi Črnogorca s slovenskim potnim listom Danila Popivodo. Prvenstvo je prineslo tudi znameniti pokal, ki so ga morali dati narediti pri Fifi, potem ko je trofeja Julesa Rimeta po tretjem naslovu Brazilija dobila v trajno last. Izdelal ga je italijanski kipar Silvio Gazzaniga.

Na prvenstvu, ki ga je gostilo devet nemških mest (Berlin, München, Stuttgart, Gelsenkirchen, Düsseldorf, Frankfurt, Hamburg, Hannover in Dortmund), je nastopilo 16 reprezentanc. Devet jih je bilo iz Evrope, štiri iz Južne Amerike, po ena pa iz Afrike, Oceanije in Karibskega otočja. Tekmovalni sistem je bil nekoliko drugačen kot poprej. Začelo se je s štirimi skupinami s štirimi reprezentancami, potem sta prvouvrščeni napredovali v drugi skupinski del, v katerem smo imeli spet dve skupini po štiri. Zmagovalki teh skupin sta se uvrstili v finale, medtem ko sta se drugouvrščeni pomerili za bron.

Kako je Zahodna Nemčija osvojila naslov?

Zahodna Nemčija je postala zmagovalka, potem ko je v predtekmovanju najprej premagala Čile z 1:0 in Avstralijo s 3:0, nato pa v nemškem derbiju izgubila z Vzhodno Nemčijo z 0:1. V drugem krogu so Zahodni Nemci svojo nalogo opravili brezhibno. Trikrat so zmagali. Z 2:0 so bili boljši od Jugoslavije, s 4:2 od Švedske in z 1:0 še od Poljske.

V velikem finalu so pred 75 tisoč gledalci na Olimpijskem stadionu v Münchnu z legendarnim Franzem Beckenbauerjem na čelu igrali proti Nizozemski, ki je bila svetovni hit in pod vodstvom Rinusa Michelsa gojila totalni nogomet. Nizozemci so z enajstmetrovke že na samem začetku tekme prišli do vodstva, še preden so se Nemci sploh dotaknili žoge. Zadel je Johan Neeskens. Že v 25. minuti so Nemci prišli do izenačenja, z enajstih metrov je bil natančen Paul Breitner. To sta bili prvi enajstmetrovki, ki sta bili dosojeni v finalih svetovnih prvenstev. Odločitev je, kot se je izkazalo pozneje, padla tik pred koncem prvega polčasa, ko je zadel Gerd Müller. To je bil njegov zadnji od kar 68 golov, ki jih je v zgolj 62 nastopih za reprezentanco dosegel.

Finale:
Nizozemska – Zahodna Nemčija 1:2
Strelci: 1:0 Neeskens 2./11m, 1:1 Paul Breitner 25./11m, 1:2 Müller 43.

Kdo je bil najboljši igralec?

Nizozemec Johan Cruyff je leta 1974 blestel in bil najbolj zaslužen za prvo uvrstitev Nizozemcev v finale svetovnega prvenstva v svojem prvem in zadnjem nastopu na mundialu. Dvakratni dobitnik zlate žoge, ki je konec tistega leta prejel še tretjo, je v Nemčijo prišel kot glavni zvezdnik in to tudi upravičil.

Zablestel je predvsem pri odmevni zmagi nad Argentino v prvi tekmi drugega skupinskega dela, ko je pri zmagi s 4:0 zabil dva gola in prispeval asistenco. Eno asistenco je prispeval tudi pri zmagi nad Bolgarijo s 4:1, z dvema asistencama pa se je izkazal pri odločilni zmagi z 2:0 nad Brazilijo za uvrstitev v finale. V tem je izsilil enajstmetrovko za edini nizozemski gol.

Najboljši strelci:
7 – Grzegorz Lato (Poljska), 5 – Johan Neeskens (Nizozemska), Andrzej Szarmach (Poljska), 4 – Johnny Rep (Nizozemska), Ralf Edström (Švedska) …

Kaj je bila zgodba prvenstva?

Tudi to je zrežiral Johan Cruyff. Legendarni zdaj na žalost že nekaj časa pokojni član Ajaxa iz Amsterdama in Barcelone je v 24. minuti skupinskega dela tekmovanja proti Švedski z žogo tekel v smeri svojega gola in imel ob sebi švedskega branilca Jana Olssona, potem pa se v hipu obrnil za 180 stopinj, odbrzel v drugo smer in nasprotnika pustil za sabo. Poskrbel je eno najbolj znamenitih preigravanj v zgodovini nogometa, o katerem se govori še danes. Od takrat ta dribling poznamo pod imenom Cruyffov obrat.