Prvak: Argentina.
Gostitelj: Argentina.
Datum: 1. – 25. junij 1978.

Število ekip: 16.
Odigrane tekme: 38.
Doseženi zadetki: 102.
Povprečno število gledalcev: 40.679.

Svetovno prvenstvo v Argentini je bilo še zadnje, na katerem smo videli nastopati 16 reprezentanc, v veliki meri pa ga je zasenčilo nemirno politično dogajanje v državi gostiteljev. Dve leti pred prvenstvom je general Jorge Rafael Videla namreč izpeljal vojaški udar in poskrbel za številne človeške in drugačne žrtve. Velik del sveta je vztrajal pri tem, da Argentini odvzamejo svetovno prvenstvo, toda takratni predsednik Fife Joao Havelange je zamižal na obe očesi in mundial na argentinskih tleh se je lahko začel.

Prvenstvo je gostilo pet mest. Ob Buenos Airesu, v katerem so bile tekme na dveh stadionih, še v Cordobi, Mar del Plati, Rosariu in Mendozi. Tekmovalni sistem je ostal isti kot štiri leta pred tem: štiri skupine s po štirimi reprezentancami v prvem delu, prvouvrščene so napredovale v drugega, v katerem sta se zmagovalki obeh skupin uvrstili v finale, drugouvrščeni pa je čakala tekma za tretje mesto.

To je bilo tudi prvenstvo, na katerem se je prvič zgodil dopinški prekršek. Zaradi pozitivnega izvida je s prvenstvom predčasno končal Willie Johnston. Maskota mundiala je bil mehiški deček Gauchito.

Kako je Argentina osvojila naslov?

V predtekmovanju je na prvi stopnički zaostala za Italijo, proti kateri je v zadnji tekmi izgubila z 0:1, a si napredovanje vseeno priborila brez večjih težav. Pred tem je namreč premagala Madžarsko (2:1) in Francijo (2:1). Drugi del je odprla z zmago nad Poljsko z 2:0, v drugem krogu remizirala brez zadetkov proti Braziliji in za konec s 6:0 premagala Peru. Napredovanja se je razveselila zaradi boljšega razmerja danih in prejetih zadetkov.

V velikem finalu so Argentinci do svojega prvega naslova na stadionu River Plateja Monumental v Buenos Airesu pred 72 tisoč gledalci prišli po zmagi nad Nizozemsko s 3:1. Argentinci so se do vodstva z golom svojega najboljšega strelca Maria Kempesa dokopali v prvem polčasu in vse do 82. minute je bilo videti, da bo to dovolj za zmago, dokler izid na 1:1 ni poravnal nizozemski rezervist Dick Nanninga. Nizozemci so imeli v zadnji minuti rednega dela tekme veliko priložnost, strel Roba Rensenbrinka je ustavil okvir vrat, potem so sledili podaljški, v katerih so Argentinci unovčili premoč in prišli do tako težko pričakovane lovorike.

Finale:
Argentina – Nizozemska 3:1 *po podaljških
Strelci: 1:0 Kempes 38., 1:1 Nanninga 82., 2:1 Kempes 105., 3:1 Bertoni 115.

Kdo je bil najboljši igralec?

Napadalec Argentine Mario Kempes je bil nesporno prvo ime tekmovanja in najboljši prav na najpomembnejši tekmi. V finalu na svojem stadionu, igral je namreč za River Plate, ni zabil le dveh golov, ampak prispeval tudi asistenco. Prste je imel pri vseh treh golih Argentine. S šestimi goli je postal najboljši strelec mundiala, po dvakrat je namreč zadel tudi ob zmagi nad Perujem in dva gola namenil Peruju.

Najboljši strelci:
6 – Mario Kempes (Argentina), 5 – Rob Rensenbrink (Nizozemska), Teofilo Cubillas (Peru), 4 – Leopoldo Luque (Argentina), Hans Krankl (Avstrija) …

Kaj je bila zgodba prvenstva?

Zadnja tekma drugega dela predtekmovanja med Argentino in Perujem. Argentinci, ki so kot domačini tekme vedno igrali v večernem terminu, so, potem ko je Brazilija nekaj ur pred tem zmagala z 2:0, potrebovali zmago z razliko vsaj štirih zadetkov. Peru, ki je pred tem na petih tekmah prejel le šest zadetkov, jih je na tej tekmi prejel še šest. Predvsem v drugem polčasu so Perujci zaigrali povsem nezainteresirano in dopustili, da so jim Argentinci nasuli šest golov. Po mnenju Brazilcev (in še marsikoga drugega) je šlo za prevaro. Perujci naj bi bili podkupljeni, prste naj bi imel vmes celo argentinski politični vrh, so trdili.