Organizatorji dirke po Sloveniji so predstavili traso letošnje preizkušnje. Ta se po uspešnem lobiranju pri Mednarodni kolesarski zvezi vrača v zaželeni termin, letos bo na sporedu od 17. do 21. junija. Petdnevni spektakel se bo začel v Velenju, končal pa tradicionalno v Novem mestu. Vrhunec bo v soboto s prečkanjem Vršiča.

Nove spremembe koledarja v mesecu juniju so tokrat šle na roko organizatorjem slovenske pentlje. Enodnevna dirka v Kobenhavnu bo letos na sporedu en teden prej (14. junija), kar pomeni, da se dirka po Sloveniji seli v svoj stari termin – tretji teden junija. V datume, za katere so si Bogdan Fink in sodelavci prizadevali dlje časa, že lani jeseni pa so dobili potrditev uspešnega lobiranja.

Po kalvariji se je oglasil Primož Roglič

Kolesarstvo

13. Apr 2026 2

Kolesarstvo

13. Apr 2026 2

Konec enega Pogačarjevega niza, drugi se nadaljuje

Kolesarstvo

13. Apr 2026 2

Kolesarstvo

13. Apr 2026 2

“Po navadi se je dirka vedno začela bolj vzhodno ali zahodno v Sloveniji, tokrat pa bolj v središču države. Obenem nas veseli, da imamo na trasi tri nova startno-ciljna prizorišča, vključno s Kranjsko Goro. Da se končno vračamo na severozahod države,” je dejal Fink.

32. izvedba dirke bo na sporedu od 17. do 21. junija, vse skupaj pa se bo začelo v Velenju. Glavna novica s predstavitve trase, na kateri je sodeloval lani najboljši mladi kolesar dirke Jakob Omrzel (Bahrain Victorious), je, da so se informacije in špekulacije izkazale za točne. Po 13 letih se namreč na dirko vrača vzpon na Vršič, ki bo glavni klanec sobotne kraljevske etape. Cesta je prenovljena, tam pa se je karavana nazadnje merila leta 2013 – v zaključku 3. etape je bil najboljši poznejši skupni zmagovalec Hrvat Radoslav Rogina. Skupno so v okviru dirke najvišje ležeči cestni prelaz v Sloveniji do zdaj obiskali osemkrat, letošnji obisk s primorske strani bo tako deveti v zgodovini.

Skupno bo pet etap dolgih 800,6 kilometra, pred kolesarji pa je 10.999 višinskih metrov. To bo tudi prva dirka po več kot dveh desetletjih, na kateri zraven ne bo dolgoletnega sponzorja Adrie Mobila, a preizkušnja kljub temu ostaja v organizaciji Kolesarskega kluba Novo mesto. Ker se bo dirka datumsko prekrivala s preizkušnjo po Švici, bodo slovenske etape potekale v zgodnjem popoldnevu.

Med ekipami iz svetovne serije sta prijavljeni zasedbi Bahrain Victoriousa in Red Bull Bore Hansgrohe, pri kateri sta za dirko predvidena tudi Jan Tratnik in lani tretjeuvrščeni na dirki po Franciji Florian Lipowitz. Zaenkrat pa kaže, da na dirki ne bo stalnih gostov – ekip UAE Emirates in Jayco AlUla. “Njune udeležbe ne moremo potrditi, saj imajo veliko težav s poškodbami. A do dirke sta še dva meseca, čas je še,” je dodal Fink.

1. etapa: Velenje – Rogaška Slatina (141,6 km)

Boj za zeleno se bo tokrat začel v Velenju, ob tamkajšnjem jezeru. Od tam sledi pot proti vzhodu, čez tradicionalne partnerje dirke zadnjih let. Braslovče, Žalec, Štore, Šentjur in Grobelno bodo ponudili prve leteče sprinte, po 90 kilometrih pa bo na sporedu prvi in edini klanec dneva (Ješovec pri Šmarju; 1,7 km/6,3%). Od tam sledi spust in cesta proti Rogaški Slatini. Po dvakratnem prečkanju ciljne črte sledi še zadnji krog in zelo verjetno sprinterski obračun.

“Razgibana trasa, ki v prvem delu ponuja veliko možnosti za pobege. Zadnji del pa je zelo tehničen in z nekaj kratkimi vzponi. V zaključku sta dva kroga, tako kot lani ni nujno, da nas čaka množični sprint,” je profil prvega dne pokomentiral Fink.

2. etapa: Radlje ob Dravi – Ormož (177,6 km)

Za startu druge etape se bo karavana preselila na Koroško, natančneje Radlje ob Dravi. Tam že po nekaj kilometrih sledi prvi klanec dneva na Janževski vrh (6,7 km/3,4%). Od tam bo šlo po Dravski kolesarski poti ves čas nekoliko navzdol, kolesarji pa bodo v letečih sprintih obiskali Ptuj in Zavrč. Za kratek skok še na Hrvaško, nato pa prek ciljnega mesta Ormož in že tradicionalnega klanca kroga na Jeruzalem (4,5 km/3%) do Središča ob Dravi in vrnitve v Ormož.

“Prvič v zgodovini start v Radljah, cilj pa v lani najboljšem gostitelju dirke, Ormožu. Prvi del ponuja priložnost za pobeg, nato kar soliden klance do Lovrenca na Pohorju. Vmesni del popolnoma ravninski, zadnji del pa tehnično zanimiv, pri čemer je vključena tudi hrvaška občina Cestica,” je povedal Fink.

3. etapa: Maribor – Celje (138,8 km)

Najkrajša etapa tokratne dirke se bo začela na Lentu v štajerski prestolnici, nato pa do Slovenske Bistrice in proti Zrečam. Tam bo sledil že prvi resni preizkus za tiste, ki si želijo bitke za skupno zmago: vzpon na Planino na Pohorju (7,6 km/6,1%). Od tam strm spust do Frankolovega do Celja in Laškega, tam pa še drugi resen klanec dneva – na Celjsko kočo (7,8 km/6,1%). Od tam pa nov spust do dodatnega kroga in zaključka v Celju.

“Po povsem ravninskem prvem delu sledi del vzpona na Roglo in spust do Zreč. Mimo Celja do Laškega ter na Celjsko kočo, klanec, ki je že večkrat premešal vrstni red na naši dirki. Cilj v Celju tokrat ne na gradu, temveč pred občinsko stavbo,” je podrobnosti razkril Fink.

4. etapa: Kranj – Kranjska Gora (183,1 km)

Dvoma o kraljevski etapi tudi tokrat ni – ta naziv bo tudi tokrat pripadel četrtemu dnevu dirkanja. Po startu v Kranju prek Škofje Loke do Dražgoš (3,8 km/7,9%), kar pa bo le ogrevanje za nadaljevanje. Prek Bleda do Kranjske Gore in naprej v Italijo do Trbiža ter na prelaz Predel (2,2 km/8,6%). Od tam hiter in nevaren spust, nato pa po dolini Trente do vrhunca celotne dirke – vzpona na Vršič. Najvišji cestni prelaz v Sloveniji bodo kolesarji torej obiskali s primorske strani (12,6 km/7,7%), a kot da to še ne bo dovolj, sledi še spust do cilja v Kranjski Gori. To ne bo samo najtežja, ampak s 183,1 kilometra tudi najdaljša etapa letošnje dirke.

“Izredno naporna in brutalna etapa. Tukaj sprinterjev že po prvem delu verjetno ne bo več zraven. V Italiji bomo obiskali spomenik Primoža Rogliča v Trbižu. Po Predelu pa še najtežji klanec dirke, vzpon na Vršič, ter po prenovljeni cesti spust do središča Kranjske Gore. Kolesarje v enem dnevu čaka 4000 višinskih metrov,” je povedal Fink.

5. etapa: Litija – Novo mesto (162,1 km)

Zadnji dan ponuja nekako tradicionalno popotovanje po Dolenjski, a spet bo šlo za vse kaj drugega kot parado šampionov. Po startu v Litiji praktično takojšen klanec do geometrijskega središča Slovenije v Vačah (5,9 km/5,9%), nato pa bi ob majhnih razlikah zelo pomembno vlogo lahko odigrali trije klanci tretje kategorije na Bogenšperk (3,9 km/6%), Grmado (1,7 km/10,3%) in Trebelno (4,5 km/5,9%). Od tam sledi spust do Novega mesta in prvega prečkanja ciljne črte ter vse bolj uveljavljen in spektakularen krog prek Trške gore (1,7 km/10,5%).

“Kar nekaj višinskih metrov tudi zadnji dan. Ne bo prava parada šampionov. Razplet bo odvisen od tega, kaj bodo kolesarji opravili dan prej in kako velike bodo razlike,” je o zaključku boja za zeleno še dodal organizacijski direktor dirke.