Kolo, čelada, dres ekipe UAE Emirates/Bahrain – Victorious/Jumbo-Visma: obvezna oprema slovenskega rekreativnega kolesarja. To se je znova pokazalo za resnično na današnji 4. etapi Dirke po Sloveniji. Kolesarji vseh starosti z gorskimi kolesi, specialkami in tudi takšnimi na elektriko, pohodniki, šoferji avtodomov ter osebnih vozil: na cilju etape na Veliki planini ni manjkal nihče.
Kolesarski praznik na Veliki planini je bilo čutiti že na poti na sam cilj etape, več kot 4 ure pred zaključkom četrtega tekmovalnega dne. Na (novo asfaltiranih) cestah se je ogromno število ljubiteljskih kolesarjev v dresih ekip slovenskih šampionov (Jumbo-Visma, UAE Team Emirates, Bahrain – Victorious) mučilo z vzponom, ki ga je v zaključku etape, ki se je začela v Laškem, premagovala tudi glavnina na čelu s Tadejem Pogačarjem. Ob vožnji proti vrhu si dobil občutek, da je kolo najpriljubljenejše prevozno sredstvo pri nas. Še en dokaz, da kolesarstvo postaja (če ni že postalo) paradni šport naše države.
Navijači o prihodu na Veliko planino:
Na nadmorski višini 1195 metrov smo tako po 2861 višinskih metrih ob veliki vročini pospremili prihod najboljšega, kar premorejo slovenske ceste (na dirki manjka praktično samo Primož Roglič).
Nihče izmed vprašanih navijačev sicer pred etapo ni pravilno napovedal zmagovalca (Rafal Majka), a vzdušja ob trasi to ni pokvarilo.
Kdo bo zmagal?
Tadej Pogačar je vseeno obdržal zeleno majico vodilnega, na odru za zmagovalce pa je poskrbel za veliko veselja, tudi smeha. Met šopka, ki ga je dobil kot nosilec zelene majice, se mu namreč ni najbolje posrečil, cvetje je končalo le kakšen meter pod nogami 23-letnika. Ta je bil šaljiv tudi v izjavah po etapi. Z nasmeškom na obrazu je dejal: “Ko zjutraj Rafal Majka peče palačinke, veš, da bo dober dan.” In bil je še kako dober dan za ekipo UAE Team Emirates.
Etapa se je začela v Laškem pet minut pred 11. uro. 152 kilometrov kasneje so najboljši kolesarji prikolesarili v cilj na Veliki planini. Vzdušje na zaključku etape je bilo kraljevski etapi primerno. V pričakovanju karavane so najbolj strastni svoja mesta na Veliki planini zasedli še preden se je etapa v Laškem sploh začela. Že ob 12. uri se je ob cilju nabralo lepo število navijačev, ki so tako imeli še več kot dovolj časa in ceste na razpolago za pisanje in risanje vzpodbud glavnim ljubljencem občinstva (brez tega v kolesarstvu pač ne gre).
Slikovita pokrajina na Veliki planini je poskrbela za idilično vzdušje in, upajmo, za dodatno prepoznavnost Slovenije v evropskem in svetovnem merilu. Na planoti na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp je bil cilj etape prvič v zgodovini dirke. Z novinarji iz številnih največjih kolesarskih držav in medijev slovenska pentlja dobiva tudi večjo pokritost, kar znova odraža napredek slovenskega kolesarstva in dokaz, da se trdo delo še kako poplača; kot da so ga naši šampioni potrebovali.
Brez Komende ni šlo
Zabava in dobro vzdušje ob trasi Dirke po Sloveniji (kot smo že navajeni) nista bila pogojena le na začetek in zaključek etape, temveč so za lepe kulise poskrbela tudi manjša in večja naselja med samo traso. Posebno pozornost je danes požela Komenda, Pogačarjev domači kraj, kjer se Tadeju sicer ni uspelo ustaviti, kot je napovedal pred dirko, vseeno pa je pozdravil navdušeno množico.
Vsi Komendčani vseeno niso bili v domačem kraju, ampak so svojega sokrajana pričakali kar na cilju; med drugim tudi starša Tadeja Pogačarja.
Tudi odhod s prizorišča ni minil brez rekreativnih športnikov na dveh kolesih, ki so hitro po zaključku etape in odhodu profesionalcev z Velike planine zasedli ceste, ki vodijo v dolino.
Kraljevska etapa je tako za nami, dirka pa vseeno še ni končana in odločena, čeprav se realnost ne zdi preveč drugačna. Jutri glavnino čaka še zadnja preizkušnja, peta etapa od Vrhnike vse do Novega mesta, kjer domuje organizator Dirke po Sloveniji Adria Mobil. Pogačar brani tri sekunde prednosti pred Majko, forma pred napadom na tretjo zaporedno rumeno majico na Touru pa je zastrašujoča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!