Pregled etap, njihovih profilov in zmagovalcev ter vsakodnevno posodobljeni vrstni red v skupnem seštevku Dirke po Franciji 2022.
Končni vrstni red Dirke po Franciji 2022:
1. Jonas Vingegaard (Dan/Jumbo-Visma) 76:33:57
2. Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates) + 2:43
3. Geraint Thomas (VBr/Ineos Grenadiers) 7:22
4. David Gaudu (Fra/Groupama-FDJ) 13:39
5. Aleksandr Vlasov (Rus/Bora-Hansgrohe) 15:46
6. Nairo Quintana (Kol/Arkea Samsic) 16:33
7. Romain Bardet (Fra/Team DSM) 18:11
8. Louis Meintjes (Jar/Intermarche-Wanty-Gobert) 18:44
9. Aleksej Lucenko (Kaz/ Astana Quazahstan) 22:56
10. Adam Yates (VBr/Ineos Grenadiers) 24:52
…
72. Jan Tratnik (Slo/Bahrain-Victorious) 3:37:31
86. Matej Mohorič (Slo/Bahrain-Victorious) 3:52:57
101. Luka Mezgec (Slo/BikeExchange-Jayco) 4:16:13…
Ostali seštevki majic:
Zelena:
1. Wout van Aert (Bel/Jumbo-Visma) 480 točk
2. Jasper Philipsen (Bel/Alpecin-Deceuninck) 286 točk
3. Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates) 250 točk
Pikčasta:
1. Jonas Vingegaard (Dan/Jumbo-Visma) 72 točk
2. Simon Geschke (Nem/Cofidis) 65 točk
3. Giulio Ciccone (Ita/Trek-Segafredo) 61 točk
Bela:
1. Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates) 76:37:31
2. Thomas Pidcock (VBr/Ineos Grenadiers) + 58:32
3. Brandon McNulty (ZDA/UAE Team Emirates) + 1:28:36
1. etapa: Kobenhavn – Kobenhavn (13,2 km)
1. julij
Kronometer
Točno deset let po tem, ko se je na Danskem začela Dirka po Italiji, bodo v tej severnoevropski državi dočakali začetek še največje kolesarske dirke na svetu – Dirke po Franciji. Prva etapa ponuja povsem ravninski 13-kilometrski kronometer po prestolnici, kjer gre boj za rumeno majico pričakovati predvsem med specialisti za kronometre. Pred verjetno polnimi ulicami Kobenhavna bo skušal domačo publiko v delirij spraviti Kasper Asgreen, medtem ko bodo kandidati za skupni seštevek, ki jim kronometer ne leži preveč, skušali na tehnično zahtevni trasi čim bolj omejiti časovne izgube.
2. etapa: Roskilde – Nyborg (202,2 km)
2. julij
Ravninska etapa
Drugi dan tekmovanja prinaša začetek v Roskildeju, približno 30 kilometrov zahodno od Kobenhavna. V prvem delu bo karavana dirkala po polotoku Odsherred, kjer jih čakajo tudi prvi kategorizirani vzponi letošnjega Toura – razplamtel se bo boj tudi za pikčasto majico. Povsem sprinterski zaključek po zahodni obali Zealanda lahko ogrozi le ena stvar – pot čez kar 18 kilometrov dolgi most Grand Belt, ki povezuje vzhodni in zahodni del Danske. Pričakovati gre močan stranski veter, na kar bodo morali biti pozorni tudi glavni kandidati za končno slavje.
3. etapa: Vejle – Sonderborg (182 km)
3. julij
Ravninska etapa
Še zadnji dan nastopanja na Danskem. Ta obljublja najmanj možnosti za presenečenja, tako pozitivna kot negativna. Po obisku treh klančkov in Koldinga, domačemu kraju Kasperja Asgreena, je zadnjih 60 kilometrov povsem ravninskih, zato bodo do ene redkih priložnosti za dnevno slavo prišli sprinterji.
1. prosti dan
4. julij
Netipično zelo zgoden prvi prosti dan na Touru pomeni za kolesarje selitev iz Danske v “domače” okolje, povsem na sever Francije.
4. etapa: Dunkerque – Calais (171,5 km)
5. julij
Razgibana etapa
Prva etapa na francoskih tleh ponuja dobrih 170 kilometrov kolesarjenja strateško zelo pomembnih pristanišč Dunkerqueja in Calaisa. Oba namreč igrata ključno vlogo pri ladijskem prevozu iz Francije v Anglijo – bližnji Dover. Etapa sicer prinaša kar šest vzponov 4. kategorije, a glavno vlogo za razplet bo znova imelo vreme. Veliko nevarnost bo zaradi bližine obale znova imel veter, zelo nepredvidljiva pa je tudi napoved padavin. Če ne bo presenečenj, gre vseeno pričakovati sprint glavnine.
5. etapa: Lille Metropole – Arenberg Porte du Hainaut (153,7 km)
6. julij
Razgibana etapa (kocke)
Ob pogledu na zemljevid peta etapa ne prinaša nič posebnega, dokler seveda ne ugotovimo, da bo skoraj 20 kilometrov trase (od dobrih 150) potekalo po znamenitih granitnih kockah. Čas je za severni pekel! Kar 11 tlakovanih odsekov prinaša velik izziv za vsa moštva in to je zagotovo dan, ki so si ga na svojih koledarjih označili tudi kandidati za skupno najvišja mesta. Dirke po Franciji tu sicer ne bo mogoče zmagati, lahko pa jo izgubiš. Tour je kocke nazadnje obiskal leta 2018, ko je zmagal John Degenkolb, leta 2015 pa je rumeno majico ‘pretresen’ prevzel Tony Martin. Več drame pa je bilo leta 2014, ko je prav na kockasti etapi odstopil branilec zmage Chris Froome, kar je odprlo vrata končnega slavja Vincenzu Nibaliju.
6. etapa: Binche – Longwy (219,9 km)
7. julij
Razgibana etapa
Francoska pentlja se v šesti etapi znova podaja čez mejo. Start bo namreč v belgijskem Bincheju, ki je prvo in zadnjo priložnost na Touru dobil leta 2019, ko je prav tako gostil start etape. Le nekaj več izkušenj z gostiteljstvom pa imajo v Longwju, kjer je bil cilj dneva leta 1982 in 2017. Najdaljša etapa letošnjega Toura obljublja izjemno zanimiv finale, saj je le pet kilometrov pred ciljem na cesti pravi zid (800 m; 12,3%), nekoliko manj brutalen pa je zaključek (1,6 km; 5,8%).
7. etapa: Tomblaine – La Super Planche des Belles Filles (176,3 km)
8. julij
Gorska etapa
Pozabite na vse do zdaj, s sedmo etapo se dirka začenja zares. Za slovenske ljubitelje kolesarstva pa bo trasa s startom v Tomblainu vrnitev na ‘kraj zločina’. Po dveh vzponih 3. kategorije (Col de Grosse Pierre in Col des Croix) čaka namreč karavano prvi zaključni vzpon na letošnji pentlji, in to na La Planche des Belles Filles.
Planota lepih deklet je na predzadnji dan leta 2020 poskrbela za mešane občutke v vrstah slovenskih navijačev, ko je Tadej Pogačar z izvenzemeljskim kronometrom tik pred zdajci rumeno majico slekel s Primoža Rogliča in prišel do krstne zmage na dirki vseh dirk. Klanec na vzhodu Francije je bil na Touru prvič predstavljen šele pred desetimi leti, zdaj pa bo na sporedu že šestič. Prva prava preizkušnja za vse hribolazce, v zadnjem kilometru spet makadamski odsek, a finalnih 100 metrov, ki se začnejo z neverjetnih 24 odstotnim naklonom, vendarle spet po asfaltu.
8. etapa: Dole – Lausanne (186,3 km)
9. julij
Razgibana etapa
Po Danski in Belgiji je čas še za Švico. Ta v osmi etapi skupaj z Lozano gosti zaključek etape, ki se glede na zahteven dan poprej zdi idealna za ubežnike. Po treh vzponih na sredini poti in prečkanju državne meje se bo zaključek odvil v olimpijski Lozani, tik ob Ženevskem jezeru. Tudi tu bo cilj etape dirke po Franciji že šestič, a prvič po letu 2000. Zaključek bo zahteven, zadnji klanec je namreč najtežji prav ob koncu (1 km; 9,5%).
9. etapa: Aigle – Chatel les Portes du Soleil (192,9 km)
10. julij
Gorska etapa
Zadnji tekmovalni dan pred drugim dnem premora bo večino časa potekal v Švici, le zaključek pa bo v Franciji. To bo tudi prvi dan, ko bo karavana zavila v Alpe. Na vrsti je zelo razgibana etapa s številnim vzponi in spusti. Pot navzgor bo zelo zahtevna sploh v zaključku, ko prelazoma Mosses in Croix in spustu v Aigle sledi ‘plezanje’ na prelaz Morgins (15,4 km; 6,1%). Kot da to še ni dovolj, pa sledi še nekategorizirani klanec do cilja, ki leži na 1297 metrov visokem Chatel les Portes du Soleil. Ker sledi dan premora, gre pričakovati resen obračun najboljših v skupnem seštevku.
2. prosti dan (Morzine les Portes du Soleil)
11. julij
10. etapa: Morzine les Portes du Soleil – Megeve (148,1 km)
12. julij
Razgibana etapa
Noge se bodo malce spočile, a ne za dolgo. Sledi kratka, a eksplozivna etapa, ki je na papirju sicer označena zgolj kot hribovita, pa bi vseeno lahko prinesla zaključek le najboljših. Cilj bo namreč na gorskem altiportu na Megeve, po skoraj 20 kilometrih na približno štirih odstotkih naklona pa je najtežji prav zaključek, ko zadnji kilometer ponuja 7,1-odstotni naklon.
11. etapa: Albertville – Col du Granon Serre Chevalier (151,7 km)
13. julij
Gorska etapa
Alpski boj se bo nadaljeval že dan kasneje, ko se bo karavana zbrala v olimpijskem Albertvillu. V zadnjih letih tukaj starta etape nismo videli le 2012, 2017 in 2020. Prva prava gorska etapa za ogrevanje nudi klanec na Montvernier (2. kategorije), nato pa se bo v ospredju zagotovo bliskalo. Vzponu na Col de Telegraphe (1. kategorije) sledi še težji in skoraj tisoč metrov višji Col du Galibier, ki prikliče spomine na neverjetno predstavo Primoža Rogliča iz leta 2017.
A kot da en vzpon ekstra kategorije še ni dovolj, sledi po spustu v Saint-Chaffrey še najzahtevnejši preizkus dneva – klanec do smučarskega središča Serre Chevalier (11,3 km; 9,2%). Naklon zadnjega klanca je ves čas okoli deset odstotkov, v zadnjih nekaj sto metrih pa se vendarle nekoliko položi. Če do tukaj ne bo jasno, kdo lahko zmaga Tour 2022 in kdo ne, pa bo ta dan zagotovo dal odgovore.
12. etapa: Briancon – Alpe d’Huez (165,7 km)
14. julij
Gorska etapa
Zakaj bi znameniti Col du Galibier obiskali le enkrat, če lahko to storiš kar dvakrat? Na dan padca Bastilije, francoski državni praznik, bo to prvi klanec dneva, ki je sicer nekoliko daljši, a tudi malce položnejši kot dan prej. Sledi skoraj 30-kilometrski spust Saint Jean de Maurienna in skoraj popolnoma enako dolg naskok še na Col de la Croix de Fer.
Po vnovičnem spustu pa čaka karavano vzpon na znameniti Alpe D’Huez, ki ponuja izjemen zaključek le za tiste najmočnejše. Na kultnem vzponu, ki je z 11,5% naklona najtežji približno štiri kilometre pred ciljem, smo cilj nazadnje videli leta 2018, ko je po dolgem begu Stevena Kruijswijka na koncu o zmagi vendarle odločala razredčena glavnina, slavil pa je skupni zmagovalec tistega leta, Valižan Geraint Thomas.
13. etapa: Le Bourg D’oisans – Saint Etienne (192,6 km)
15. julij
Ravninska etapa
Po treh napornih dneh v Alpah bodo tudi najboljši hribolazci vendarle dobili nekaj odmora. Start v Bourg d’Oisansu po navadi služi kot start etape dan za ciljem na Huezu. Pred štirimi leti so se kolesarji pognali proti Valenceju, tokrat pa jih ciljna črta čaka v prestolnici departmaja Loare – Saint Etiennu. Nazadnje je tu leta 2019 slavil Thomas de Gendt, tokrat pa gre pričakovati sprint glavnine ali večje skupine kolesarjev.
14. etapa: Saint Etienne – Mende (192,5 km)
16. julij
Razgibana etapa
Ko se etapa konča v Saint Etiennu, se po tradiciji dan kasneje tam tudi začne. Nič drugače ne bo niti letos, ko bodo najboljši kolesarji sveta svojo pot nadaljevali proti jugu. Po razgibani trasi jih najtežje čaka v zaključku, ko se bodo še drugič na letošnjem Touru povzpeli na gorsko letališče. Tokratni cilj bo v Mendeju, najtežji klanec je na vrsti 1,5 kilometra pred ciljem, dolg pa je tri kilometre. Najtežji odsek ima kar 18-odstotni naklon. Od črte, ki bo označevala gorski cilj druge kategorije, bo do konca etape še kilometer spusta in 500 metrov ravnine, kjer se bo verjetno odločalo o zmagovalcu.
15. etapa: Rodez – Carcassonne (202,5 km)
17. julij
Ravninska etapa
Zaključek drugega tedna prinaša novo akcijo za preživele sprinterje. Gre za neke vrsto tranzicijsko etapo iz jugovzhodnega dela Francije v Pireneje, saj Carcassonne (kjer bo cilj) leži že pod vznožjem Pirenejev. To mesto je zaključek ene od etap videlo tudi lani, ko je Britanec Mark Cavendish prišel do 34. zmage na Touru, s čimer je izenačil rekord Eddyja Merckxa.
3. prosti dan
18. julij
16. etapa: Carcassonne – Foix (178,5 km)
19. julij
Razgibana etapa
Tudi 16. etapa bo služila kot dodaten dan tranzicije, s katerim se bo karavana še bolj približala Pirenejem. Na poti med Carcassonnejem in Foixem jih čakata dve oviri 1. kategorije. Zahtevnejši bo drugi, klanec na Mur de Peguere (9,3 km; 7,9%) ni na začetku nič posebnega, a ko se zares postavi pokonci, bodo noge pekle. Vmes ima en kilometer povprečje kar 13% naklona, največ pa kar 18%! Sledi zahteven spust do cilja, ki bo v Foixu skoraj tisoč metrov nadmorske višine nižje od gorskega cilja. Etapa, idealna za ubežnike.
17. etapa: Saint-Gaudens – Peyragudes (129,7 km)
20. julij
Gorska etapa
‘Otipavanja v Pirenejih bo konec 20. julija, ki ponuja (če odštejemo oba kronometra) najkrajšo etapo letošnje Dirke po Franciji. A slabih 130 kilometrov obeta eksploziven dan, poln akcije. V prvi polovici trase po startu v Saint Gaudensu sicer ne gre pričakovati veliko dogajanja, nato pa se bo razživelo. Col d’Aspin, Hourquette d’Ancizan in Val Louron-Azet bodo le priprava terena za zaključek na Peyragudes. Še tretje gorsko letališče, ki je v svetu zaživelo predvsem s filmsko sceno Jamesa Bonda iz leta 1997, je zaključek gostilo že v letih 2012 in 2017.
Takrat sta junaka postala Alejandro Valverde in Romain Bardet, osem kilometrov (7,8%) pa je najtežjih prav v zadnjih 500 metrih, ko bi klanec lahko označili za tistega ekstra kategorije. Naklon v samem finalu znaša kar 13 odstotkov.
18. etapa: Lourdes – Hautacam (143,2 km)
21. julij
Gorska etapa
Zadnjo gorsko etapo in priložnost nadoknaditi zamujeno prinaša 18. etapa. Po startu v Lourdesu gre znova pričakovati miren uvod, nato pa ne samo boj, temveč ‘mesarsko klanje’ med najboljšimi. Skoraj 60 kilometrov vzpenjanja se začne ob klancu na najvišjo točko dneva – Col d’Aubisque. 16,4 kilometra s povprečnim naklonom 7,1% (klanec ekstra kategorije) bo pozabljenih ob spustu do Ferrieresa, kjer se začne drugo ‘mučenje’. Col de Spandelles (10,3 km; 8,3%) bo nekoliko lažji.
Po spustu v Ayros-Arbouix pa se začne še zadnje veliko trpljenje letošnjega Toura. Vzpon do smučarskega resorta Hautacam (kjer bo cilj sedmič v zgodovini) je dolg skoraj 14 kilometrov, najtežji pa je na osmem, devetem in enajstem kilometru, ko povprečni naklon presega 10 odstotkov. Kdo bo ponovil uspeh VIncenza Nibalija iz leta 2014 in kdo se bo na ciljni črti močno približal končnemu slavju v Parizu?
19. etapa: Castelnau-Mognac – Cahors (188,3 km)
22. julij
Ravninska etapa
Zadnji petek je po trasi sodeč pisan na kožo sprinterjev, a lani je v 19. etapi na podobni trasi do veličastne zmage po uspešnem pobegu prišel Matej Mohorič. Karavana bo sicer zapustila Pireneje, start bo v približno 40 kilometrov oddaljenem Castelnau-Magnoacu. Po prečkanju reke Garone pa sledi pot proti severu, cilj v srednjeveškem in vinskem mestu Cahors pa bo na sporedu šele drugič v zgodovini (prvič po letu 1994).
20. etapa: Lacapelle-Marival – Rocamadour (40,7 km)
23. julij
Kronometer
Več kot 40-kilometrski kronometer bo okronal novega dobitnika rumene majice. In to na kakšen način. Tako prizorišče starta kot prizorišče cilja bosta sploh prvič v zgodovini dobila priložnost za gostiteljstvo etape na Touru. Pred kolesarji pa je valovita trasa, ki skriva več pasti, kot se zdi na prvi pogled. Največji pa se skrivata v samem zaključku.
Nekaj več kot štiri kilometre pred ciljem je na vrsti 1,6 kilometra dolg vzpon z naklonom 4,7%. Tik pred ciljno črto pa je na sporedu še veliko težji ‘zid’ (1,5 km; 7,8%). Zaključek bo v krasni kulisi nad sotesko reke Alzou in srednjeveškega mesta Rocamadour nad skalnatim pobočjem dokončno določil, kdo bo zadnjo nedeljo, 24. julija, šampionsko pripeljal v Pariz.
21. etapa: Paris La Defense Arena – Paris Champs-Elysees (115,6 km)
24. julij
Ravninska etapa
Nastavljanje fotografom s kozarčkom šampanjca in skupaj z moštvenimi kolegi. Besede, ki najbolje opišejo začetek zadnje etape, parade šampionov v francoski prestolnici. Ta se bo tokrat začela na zahodu Pariza, v poslovnem delu La Defense. Kolesarji se bodo nato v sproščenem vzdušju podali proti jugu skozi Versailles, nato pa sledi tudi nekaj tekmovalnega dela.
Ob vstopu na Elizejske poljane namreč sledi pospeševanje in boj za prestižno sprintersko zmago. Lansko bo branil Wout van Aert (Jumbo Visma), po osmih krogih okoli Slavoloka zmage in podvoza pod Louvrom pa bo tudi dokončno jasno, kdo se je dokopal do nje. Tisti v rumenem pa bo moral – tradicionalno v objemu ekipnih kolegov – le varno prečkati ciljno črto in slavje se lahko začne.
Vse etape na dirke po Franciji 2022 na zemljevidu
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!