
Teden med dirkama po Flandriji in Pariz-Roubaix vselej mineva v vprašanju, ali lahko zmagovalec prve dobi tudi drugo preizkušnjo v osmih dneh. V letošnji sezoni smo v to debato zelo udeleženi tudi Slovenci, saj je na flamskih cestah zmagal Tadej Pogačar, ki bo v nedeljo prvič v članski karieri nastopil tudi v severnem peklu. Lahko osvoji še druge kocke na klasiki vseh klasik?
Kako se bo Tadej Pogačar prvič v članski karieri znašel na brutalnih kockah preizkušnje od Pariza do Roubaixa? To je vprašanje, ki je že in še bo odmevalo v tem tednu, vse do starta tretjega spomenika v nedeljo, 13. aprila, ob 11.10 v Compiegnu in starta približno šest ur pozneje na velodromu v Roubaixu.
Prvi kolesar sveta je odlično formo pokazal na nedeljski dirki po Flandriji in jo drugič v karieri osvojil. Toda zdaj je pred njim veliko večji izziv. Skoraj 260-kilometrska preizkušnja po poljih od francoske prestolnice proti severu in Lillu nima praktično nobenih vzponov, na katerih bi lahko s podobnim napadom kot v Belgiji zlomil tekmece.
“To bo povsem drugačna dirka, a sprejmem izziv. Poskusil bom dati vse od sebe. Flandrija mi bolj ustreza, a nikoli ne veš. Res težka dirka, a s to formo lahko poskusim,” je takoj po 93. zmagi v karieri zagotavljal svetovni prvak.

Na dirki, kjer bi po vseh nepisanih pravilih morali prednost imeti težji in močnejši kolesarji, se bo Pogačar s približno 66 kilogrami skušal podati v lov za zmago že ob debiju. “Tadej lahko zmaga vse dirke,” je pred selitvijo v Francijo odločen njegov moštveni kolega pri UAE Emirates Antonio Morgado. 21-letni Portugalec bo tudi na dirki Pariz-Roubaix v službi pomočnika svojega kapetana.
“V tej sezoni Tadeja čakata še dva spomenika, ki mu glede na traso veliko bolj ustrezata. Liege-Bastogne-Liege in Lombardija. Preizkušnja dirke Pariz-Roubaix mu ni pisana na kožo, toda morda bomo v nedelji govorili povsem drugače. Prav zato, ker mu teren vsaj na papirju ne ustreza, ga ne morem postaviti v vlogo popolnega favorita, vseeno pa ga vidim ob boku Mathiueja van der Poela, Wouta van Aerta in Madsa Pedersena,” je v kolumni za Het Laatste Nieuws zapisal nekdanji belgijski kolesar Jan Bakelants.

Tudi Pogačarjev nekdanji šef pri Emiratih Allan Peiper, ki je Pogačarjevo zmago v Flandriji spremljal v živo, je podobnega mnenja. “Lahko mu uspe, čeprav teren res ni idealen zanj. Glede na njegovo težo in moč je dirka bolj naklonjena van der Poelu. Tudi Wout van Aert bo odigral svojo vlogo. Karkoli se zgodi v nedeljo, bomo zadovoljni, Tadej je že osvojil Flandrijo,” je za Sporzo dejal Avstralec.
Da bo prav zaradi pomanjkanja klancev težko zlomil konkurenco in ji ob napadih preprečil vožnjo v zavetrju, se strinja tudi nekdanji irski šampion Sean Kelly. “To je povsem drugačna zgodba kot Flandrija. Veliko težje bo naredil razliko, saj bosta van der Poel in van Aert veliko lažje sledila njegovemu kolesu. Kwaremont v Flandriji je zahteven klanček, tukaj pa so kocke in ravnina. Nič drugega. A ne upam si reči česarkoli, saj lahko Tadej zmaga tudi v Roubaixu,” je v kolumni za Cyclingnews zapisal dvakratni zmagovalec severnega pekla.

Čeprav bo na traktorskih poteh med polji (skupno bo na 259,2-kilometrski progi 30 tlakovanih sektorjev v skupni dolžini 55,3 km) Pogačar tekmoval prvič, pa nekaj izkušenj s tlakovci na severu Francije vseeno ima. Tam je dirkal na mladinskih izvedbah dirke 2015 in 2016, ko je osvojil 30. in 13. mesto, nazadnje pa leta 2022, ko je bil del trase klasike vpleten v 5. etapo dirke po Franciji.
“Ne smemo pozabiti na to etapo. Takrat je na kockah pripravil pravi šov. Čeprav na cilju ni napravil velikih razlik, je vseeno razredčil glavnino. Ob tem je na Strade Bianche, ki je podobna ciklokrosu in malce tudi Roubaixu, pokazal, da ima kolesarske sposobnosti nad povprečjem. Vozil je veliko ciklokrosa, tudi gorsko kolesarstvo mu ni tuje … Vsi spusti, zavoji … Ta dirka nekako logično ustreza njegovemu koledarju, zato me ne preseneča, da se je odločil nastopiti,” je za Cyclism’Actu dejal nekdanji francoski kolesar Cyrille Guimard.
Da je njegov nastop odlična novica, pa je prepričan tudi nekdanji francoski šampion Bernard Hinault. “To daje dirki še dodaten čar, prihaja nov dvoboj z van der Poelom. Lahko tudi zmaga, saj ima kvalitete, da oteži delo Nizozemcu. Všeč mi je, da se Tadej ničesar ne boji, da obožuje klasike. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da moraš biti telesno težak, da osvojiš to dirko. Sam nisem bil, pa sem zmagal. Preprosto moraš biti agilen na kolesu, da ti je na vseh teh kockah udobno.”

Edini manjkajoči
Tretji spomenik sezone je edini od petih, ki ga Slovenci v članski konkurenci še niso osvojili. Matej Mohorič je dobil Milano-Sanremo (2022), Pogačar dvakrat Flandrijo (2023, 2025) in štirikrat Lombardijo (2021 – 2024), na Liege-Bastogne-Liege pa je kot prvi zmagal Primož Roglič (2020), nato je to dvakrat (2021, 2024) uspelo še Pogačarju.
Na znamenitem velodromu v Roubaixu sta sicer ciljno črto največkrat kot prva prečkala Belgijca Roger De Vlaeminck in Tom Boonen, oba sta bila najboljša po štirikrat. Zadnje tri izvedbe severnega pekla so pripadle Nizozemcem, leta 2022 Dylanu van Baarleju, v letih 2023 in 2024 pa Nizozemcu Mathieuju van der Poelu.
Bosta kapetan Alpecina in Pogi nadaljevala prevlado? Vse od Pogačarjevega slavja v Liegu leta 2021 so se zmage na spomenikih veselile le tri države: Slovenija, Nizozemska in Belgija. Od 19 možnih jih je osem osvojil aktualni svetovni prvak, sedem van der Poel, dva Remco Evenepoel, po enega pa Mohorič, Dylan van Baarle in Jasper Philipsen. Najboljša kolesarja trenutnega časa sta bila najboljša na kar zadnjih šestih spomenikih zapored.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!