Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tadej Pogačar je v zadnji teden letošnje dirke po Franciji vstopil z veliko prednostjo na vrhu skupne razvrstitve. Jonas Vingegaard sicer ne obupuje in še verjame v zasuk, zato smo preverili, kje so preostale pasti na poti do Nice.
Letošnji Tour de France ljubiteljev kolesarstva zagotovo ni pustil ravnodušnih, po zaslugi nepredvidljivosti in napadalnosti Tadeja Pogačarja pa ta vzdržljivostni šport brez dvoma pridobiva nove simpatije. Rivalstvo med Slovencem in Dancem Jonasom Vingegaardom se še naprej razvija v eno največjih, kar jih je bilo na francoski pentlji, dodaten kamenček v mozaiku pa pričakujemo v naslednjih šestih dneh.
“Mislim, da še vedno obstajajo možnosti za zmago na letošnji kolesarski dirki po Franciji. V zadnjih dveh letih je prišel tudi kakšen Tadejev slab dan in moramo verjeti, da se bo to spet zgodilo,” je po nedeljskem porazu proti Pogačarju dejal njegov 27-letni tekmec.
Če iz enačbe odvzamemo vedno prisotno nevarnost bolezni in padcev, ki lahko vsak trenutek na glavo obrnejo boj za rumeno majico, ter tudi negotovost zaradi naporne dirke po Italiji, je od šestih etap, ki so še ostale pred kolesarji, na papirju zgolj ena lažja. V torek je namreč na vrsti zadnja ravninska etapa od Gruissana do Nimesa. Tudi ta ni povsem brez pasti, saj je mogoč veter v prsi, kar seveda lahko razbije tudi glavnino. To smo na letošnji dirki po Franciji že videli, ko je Pogačar ostal brez vseh pomočnikov.
Tour se nato vrača v Alpe, kjer ostaja do nedelje, ko je izjemoma za konec na sporedu kronometer in ne klasična parad šampionov na Elizejskih poljanah. To pomeni, da ima Vingegaard za napad še pet etap, pravo priložnost pa predstavljajo predvsem zadnje tri. Od srede do sobote bo morala karavana vsak dan premagati več višinskih metrov.
17. etapa (Saint-Paul-Trois-Chateaux – Superdevoluy, 177,8 km)
Sredina gorska 17. etapa bo kolesarje popeljala čez tri kategorizirane vzpone (2.850 višinskih metrov). Trasa se sicer zložno vzpenja vse od starta, vsi trije klanci pa so v zadnjih 40 kilometrih. Zdi se kot etapa ustvarjena za močan pobeg. Zgolj en vzpon je prve kategorije, predzadnji na Col du Noyer (7,5 km, 8,4 %). Trasa na prvi pogled bolj ustreza Pogačarju, po dnevu premora in torkovi ravninski etapi je težko pričakovati večje razlike med favoriti.
18. etapa (Gap – Barcelonnette, 179,6 km)
V četrtek je na vrsti uradno razgibana etapa, ki prinaša pet vzponov, a so vsi tretje kategorije. Znova se zdi, da je trasa zelo ugodna za ubežnike in ne za spopad favoritov v skupni razvrstitvi. Tudi v tem primeru je v prednosti Pogačar.
19. etapa (Embrun – Isola 2000, 144,6 km)
Naslednja res peklenska preizkušnja kolesarje čaka v petek, ko bodo morali premagati 4.400 višinskih metrov. Dva vzpona sta ekstra in zadnji, s ciljem v klanec, prve kategorije. Na ta dan bo Tour prečkal najvišjo točko letošnje dirke. Po 63 kilometrih se začne vzpon na Cime de la Bonette (22,9 km, 6,8 %), ki je z 2.802 metra zgolj 62 metrov pod Triglavom, najvišjim slovenskim vrhom, in velja za najvišje ležečo cesto v Franciji.
Če bo razlika med Pogačarjem in Vingegaardom tudi na ta dan pri zdajšnjih 3:09 minute, je pričakovati velik napad Visme-Lease a bike. Morda že na predzadnjem vzponu na La Bonette, ki je po okusu Vingegaarda, saj naj bi imel največjo prednost v primerjavi s Pogačarjem prav na daljših klancih na višji nadmorski višini. Nato za piko na i do cilja sledi še Isola 2000 (16,1 km at 7,1 %).
20. etapa (Nice – Col de la Couillole, 132,8 km)
V soboto bo na sporedu zadnja gorska etapa s 4.600 višinskimi metri. Štirje kategorizirani vzponi, prvi druge in naslednji trije prve kategorije. Zadnji znova s ciljem v klanec na Col de la Couillole (15,7 km, 7,1 %). Karavana sicer ne bo šla višje od 1.678 metrov nadmorske višine, kar gre v prid Pogačarju. A takrat bodo noge vseh kolesarjev že pošteno načete, kdo bo imel najboljše, je ta trenutek seveda nemogoče napovedati.
21. etapa (Monaco – Nice, 33,7 km)
Letos tudi na zadnji dan za najboljše ne bo počitka. Namesto odpiranja šampanjca na poti do Pariza bodo morali še zadnjič voziti na vso moč, na sporedu bo namreč še zadnji kronometer. Za razliko od prvega je tako daljši kot z več višinskimi metri. Vozili bodo praktično po domačih Pogačarjevih cestah, čigar stalno prebivališče je že nekaj let monaška kneževina, okoli katere tudi redno trenira.
Od starta v Monacu se bodo kolesarji spopadli s klancem druge kategorije na La Turble (8,1 km, 5,6 %), ki bi lahko poskrbela za precej razlik. Spomin na zmago Pogačarja leta 2020, ko je senzacionalno rumeno majico skelel s Primoža Rogliča, je še zelo svež. Kakor tudi lanska čudežna vožnja Vingegaarda v 16. etapi, ko je Pogija za seboj pustil kar 1:38 minute.
Pred nami je eden najbolj razburljivih tednov v svetu kolesarstva v zadnjih letih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje