O tem, kako zelo je zadnja leta napredovalo kolesarstvo, priča neverjetna zgodba Avstralca Alastaira MacKellarja. Na spomeniku Pariz-Roubaix je bil tako počasen, da uradno ni bil uvrščen, a bil hitrejši kot zmagovalec iz leta 2018 Peter Sagan.

Ko je 24-letni Avstralec pripeljal na velodrom, se je ta že več ali manj izpraznil. Ob skoraj praznem prizorišču sta ga čakala člana ekipe EF Education-EasyPost. Mislil je, da je končal Pariz-Roubaix, a se je izkazalo, da je ostal brez uradne uvrstitve.

(Ne)spregledana temna plat kandidata za slovenski potni list

Košarka

17. Apr 2026 4

Košarka

17. Apr 2026 4

Pogačar o nenavadni improvizaciji: Bilo je kot na “karjoli”

Kolesarstvo

15. Apr 2026 2

Kolesarstvo

15. Apr 2026 2

Alastair MacKellar je bil v ekipo za “severni pekel” vpoklican tik pred dirko, njegova prva izkušnja z enim najtežjih spomenikov pa se je hitro spremenila v boj za preživetje. Približno 150 kilometrov pred ciljem, na tretjem od 30 tlakovanih sektorjev, je padel v ozadje, da bi po defektu pomagal kapetanu Kasperju Asgreenu. S tem je bilo njegove vloge v ospredju konec, kmalu zatem pa je ostal povsem sam.

V nekem trenutku je resno razmišljal o odstopu. “Sprva nisem mislil, da bom sploh prišel do cilja. Rekel sem si, prišel bom do Arenberga, tam pa odstopim,” je povedal za portal Road. Toda prav v Arenbergu si je premislil. Ko so nekateri ob njem začeli sestopati s kolesa, je vztrajal in naposled je pripeljal vse do cilja.

Prečkal ga je 29 minut in 19 sekund za zmagovalcem Woutom van Aertom, ki je v sprintu premagal Tadeja Pogačarja. Bil je zadnji kolesar, ki je pripeljal na velodrom, skoraj pet minut za Benjaminom Thomasom. Toda kljub temu ni bil uvrščen. Za “metlo” je zaostal za tri minute in 58 sekund, zato njegov nastop uradno ni štel, čeprav je dirko dejansko končal.

Eksplozija hitrosti

Ob zaostanku bi pomislili, da MacKellar ni vozil hitro, a bi se motili. Letošnji Pariz-Roubaix je bil najhitrejši v zgodovini s povprečjem kar 48,91 kilometra na uro, njegov čas 5:46:11 pa je bil skoraj osem minut boljši od zmagovalnega časa Petra Sagana iz leta 2018. A to ni bilo dovolj.

“To je bil predvsem psihološko zelo zahteven dan. V ozadje sem padel precej prej, kot bi si želel. Od takrat naprej sem bil večinoma sam ali pa z enim ali dvema kolesarjema. To je bolj psihološko kot fizično zahteven dan,” je opisal izkušnjo. “Če pa že obstaja dirka, ki jo želiš končati, tudi če prideš zadnji, je to ta,” je vendarle sklenil MacKellar.