Od loterijske srečke do rdečega bika: dokaz, da se je Primož Roglič odločil prav

Foto: REUTERS/Isabel Infantes via Guliverimae

Dva dni več kot enajst mesecev po tem, ko je postalo uradno, da se Primož Roglič od Jumbo-Visme seli k Bori-hansgrohe, je slovenski as z nemško-avstrijsko zasedbo, ki se ji je kot večinski in imenski sponzor pridružil še Red Bull, osvojil prvo tritedensko dirko v novih barvah.

30. septembra lani, na startu dirke po Emiliji, ki jo je nato osvojil, je Primož Roglič po dolgem obdobju ugibanj v izjavi uradno potrdil, da se po osmih sezonah poslavlja od Jumbo-Visme. Do takrat njegove edine ekipe v svetovni seriji.

Španski kralj Primož Roglič spet ušel Tadeju Pogačarju

Kolesarstvo

5:00 4

Kolesarstvo

5:00 4

Koliko je z zmago na Vuelti zaslužil Primož Roglič?

Kolesarstvo

9:00 1

Kolesarstvo

9:00 1

Roglič o svojem in Tadejevem dosežku: Nimam besed

Kolesarstvo

20:29 2

Kolesarstvo

20:29 2

Začel se je teden še bolj silovitega špekuliranja in ugankarstva, katero ekipo bo okrepil. Če je za favorita sprva veljal Ineos, pa je zasavski orel 6. oktobra 2023 skupaj s šefom moštva Ralphom Denkom oznanil, da bo od letošnje sezone naprej dirkal za Boro-hansgrohe.

Nemška zasedba pod sponzorstvom kuhinjskih nap in kopalniške opreme je takoj dala jasno vedeti, kaj je en in edini cilj z novim kapetanom: osvojitev rumene majice na dirki po Franciji, edini tritedenski dirki, ki Rogliču še manjka v sijajni zbirki lovorik. A obenem je bilo jasno tudi, da zeleno-rumeni čez noč pač ne morejo postati Jumbo-Visma in da se bo moralo moštvo na poti do skupnega zmagovanja še marsikaj naučiti.

Prva francoska avantura se ni izšla

To se je najbolj jasno pokazalo v začetku letošnjega marca, ko se je Roglič prvič predstavil v novih barvah. Dirka Pariz-Nica, ki nosi tudi ime dirka proti soncu, je bila neobičajno namočena. Slovenski as se je na uvodnem ekipnem kronometru šele dobro spoznaval z moštvenimi kolegi v tekmovalnih pogojih, pa je šlo že na polno. Dež jo je zagodel tudi spremljevalnemu osebju, ko Primožu v eni od etap niso mogli ugoditi v želji po toplejših oblačilih. V enih mu je bilo prevroče, v drugih ga je še vedno zeblo. Malo kaosa, malo spoznavne treme, pa tudi morda ne najboljše forme je na koncu botrovalo k skupnemu desetemu mestu. Po katerem so tudi vodilni možje pri Bori priznali, da so pričakovali več in da morajo stakniti glave in se skupaj izboljšati.

Sreča v nesreči

Naslednjič smo Rogliča na delu videli v začetku aprila v Baskiji. Na severu Španije, kjer je predtem že dvakrat slavil skupno zmago, je že v uvodnem posamičnem kronometru nakazal, da se zgodba razvija v pravo smer. Čeprav je tik pred ciljem zgrešil ovinek, se je na cilju vseeno veselil etapne zmage in skupnega vodstva. V njem je ostal tudi po 3. etapi, ko mu je v levem zavoju vzelo kolo in je grdo priletel na hrbet. Padec pa je bil prehud dan pozneje, ko se je skupaj z Jonasom Vingegaardom, Remcom Evenepoelom in še devetimi drugimi kolesarji znašel v zloglasni nesreči. Čeprav je bil med tistimi, ki so jo odnesli najbolje in brez zlomov, se je od Baskije predčasno poslovil. In tudi od lova na zmago. A vseeno s precej boljšimi občutki kot mesec dni prej od Francije.

Za las, a z dobrim obetom

Prav tja se je vrnil junija, po višinskih pripravah za Tour de France. Na jugovzhodu, natančneje v pokrajini Dofineja, pa je Primož že spominjal na pravega Primoža. V Aleksandru Vlasovu je našel novega Seppa Kussa, in ko je dobil šesto in sedmo etapo osemdnevne dirke, so se apetiti močno povečali. Pa čeprav se je dan prej in nato še na poti do prvega dnevnega slavja znova dvakrat znašel na tleh. Na srečo brez posledic. In na srečo je zadnji dan, ko je trpel, rešil osem sekund pred Matteom Jorgensenom za novo skupno slavje.

Rdeči biki za še boljšo podporo

Temelji so bili položeni, pred očmi pa tisti glavni cilj. Dirka po Franciji. Sočasno z Rogličevim prihodom pa se je v ozadju Bore-hansgrohe odvijala še ena zgodba. Zanimanje za večinski delež moštva (51 odstotkov) je pokazal gigant energijskih pijač Red Bull in Denku ni bilo treba dvakrat razmišljati, da si je z Avstrijci segel v roko. Ko so bili uspešno zaključeni postopki pri agenciji za varstvo konkurence, se je ekipa v novih barvah le tri dni pred startom Toura v Firencah pompozno predstavila na salzburškem letališču.

Nič kriv, nič dolžen

Slovenski as je v Italijo potoval z znamenitim Titovim letalom (obnovljeni Douglas DC-6B), s seboj pa je imel na krovu poimensko najmočnejšo zasedbo pomočnikov. Toda na francoski pentlji, tako kot že mnogokrat v preteklosti, ni šlo po Rogličevih načrtih. Premoč rojaka Tadeja Pogačarja, ki mu je bil v začetku kos zgolj Jonas Vingegaard, uspeha željni debitant Remco Evenepoel … Prav v lovu za Belgijcem se je rahlo dotaknil asfalta v 11. etapi. Precej hujše pa so bile posledice padca dan pozneje, ko je v zaključku ravninske etape prek cestnega otoka poletel Aleksej Lucenko in pristal točno pred Kisovčanom. Ta je ostro zavrl, ob tem pa ga je katapultiralo čez krmilo. Zaostanek skoraj dveh minut in pol za ostalimi favoriti je bil nepomemben, v zraku je bilo vprašanje, ali bo kapetan Red Bulla sploh lahko nadaljeval dirko.

Poškodovani Primož Roglič — Foto: Profimedia

Že pred startom naslednji dan so se rdeči biki odločili, da nima smisla tvegati in odstop je bil neizbežen. Začelo se je daljše obdobje negotovosti in nejasnosti, kako huda je poškodba. Kot se je izkazalo v nadaljnjih preiskavah, to je Roglič ob koncu Toura svojim navijačem sporočil kar prek Instagrama, pa si je poškodoval vretence. In prej ‘zagotovljeni’ nastop na Vuelti za ‘celjenje ran’ se je znašel pod velikim vprašajem.

Lov na poker ali ne?

Dolgo so čakali pri Bori, da potrdijo nastop slovenskega šampiona za pot na Portugalsko, kjer so potekale prve tri etape letošnje Vuelte. A naposled se je to vendarle zgodilo, še vedno z velikim vprašanjem, kakšno je fizično stanje hrbta, nad katerim je Roglič v uvodnem tednu večkrat potarnal. A to ga ni ustavilo. Že četrti dan je pokazal, da je najmočnejši na španski pentlji in prvič je tudi v praksi udejanjil besedno zvezo rdeči bik.

Ustavila ga niti taktična napaka moštva v 6. etapi, ko je Ben O’Connor pretental vse favorite in jim ušel. Roglič je mirno sprejel skoraj pet minut zaostanka, ga v naslednjih dneh pridno topil in topil in topil … V 19. etapi je po maestralni akciji na zaključnem vzponu na Moncalvillo, ko sta mu Dani Martinez in Aleksandr Vlasov ponudila kar moštveni gorski kronometer, ob njegovem imenu spet zasijala številka ena. Tudi v skupnem seštevku. In vse skupaj je z včerajšnjo vožnjo na čas v Madridu le še potrdil.

Za poker zmag na španski Vuelti. Tako podobne kot prve tri v letih 2019, 2020 in 2021. A vendarle tako zelo drugačne.

*Roglič je svojo kariero v svetovni seriji začel pri ekipi LottoNL-Jumbo, katere glavni sponzor je bila nizozemska loterija. Rdeči bik pa je prevod Red Bulla.