Pasti profesionalnega športa: Tratnik o svoji največji osebni bitki

Kolesarstvo 16. Jan 202522:07 0 komentarjev
Jan Tratnik
Foto: Uroš Skaza

Jan Tratnik je prišel v svet vrhunskega kolesarstva z neizmerno motivacijo in brez pravih izkušenj. Leta 2011, ko je podpisal svojo prvo pogodbo z ekipo Quick-Step, je že v zgodnjih letih kariere naletel na enega najtežjih izzivov – motnjo hranjenja.

Slovenskemu kolesarju so na začetku profesionalne kariere svetovali, naj izgubi še dva kilograma, da bi bil boljši na vzponih, vendar tega pri 65 kilogramih ni mogel doseči brez resnih posledic. Rezultat je bil nevaren cikel stradanja, izgube teže in prenajedanja.

“Naredili smo nekaj testov, in ko smo videli moje vate na kilogram telesne teže, je nekdo predlagal, da bi lahko, če izgubim še dva kilograma, resnično blestel na vzponih,” je Tratnik uvodoma dejal v pogovoru za Cycling Weekly. “Zato sem jih poslušal. Resnica je bila, da nisem imel veliko maščobe, zato je bilo res težko izgubiti to težo,” se danes spominja 34-letnik.

Tratnikova zgodba ni osamljen primer. Motnje hranjenja in neurejeno prehranjevanje so široko razširjeni med kolesarji in drugimi vzdržljivostnimi športniki, kjer telesna teža neposredno vpliva na zmogljivost. Raziskava iz leta 2022 je pokazala, da je 24 % profesionalnih kolesark in 9 % kolesarjev izpostavljenih tveganju za razvoj motenj hranjenja ali neurejenih prehranjevalnih navad. Med rekreativnimi kolesarji se ta vedenja pogosto zrcalijo po vzoru profesionalcev.

Motnje hranjenja, kot so anoreksija, bulimija in RED-S (relativna energijska pomanjkljivost v športu), pogosto nastanejo zaradi pritiska okolja, nerealnih idealov in prekomerne osredotočenosti na telesno težo. Pri kolesarjih, ki sledijo mantri “lažje je hitreje”, se to pogosto izraža kot nezdrava fiksacija na kalorije, maščobe in prehrano. Posledice so lahko dolgotrajne – od oslabitve imunskega sistema do resnih duševnih stisk, še poroča britanski medij.

“Zmanjšal sem svoje obroke skoraj na nič, da bi izgubil tista dodatna dva kilograma, vendar je bilo to res težko, ker sem izgubljal mišice. Ves čas sem bil lačen – stradal sem.  Jedel sem morda en ali dva obroka na dan, pa še to v majhnih količinah. V strahu pred pridobivanjem teže sem zašel v krog, iz katerega nisem mogel uiti,” je nadaljeval novi član ekipe Red Bull – Bora – hansgrohe.

Clara Koppenburg
Kolesarke so še bolj izpostavljene tveganju za razvoj motenj hranjenja. Foto: Guliverimage

Nemška kolesarka Clara Koppenburg, ki je prav tako prestala obdobje prekomernega hujšanja, opozarja, da lahko takšno vedenje uniči zdravje in celo ogrozi plodnost. Po lastnih izkušnjah je ugotovila, da vrnitev k uravnoteženi prehrani ni izboljšala le fizične zmogljivosti, temveč tudi duševno zdravje in socialno življenje.

Profesionalne ekipe zdaj vse bolj vlagajo v preventivo, kot so celoviti zdravstveni pregledi in sodelovanje z nutricionisti. A te strukturne spremembe pogosto ne zaščitijo amaterjev, ki so prepuščeni sami sebi. Raziskovalci, kot je Jack Hardwicke, opozarjajo na nevarnost številnih aplikacij in platform, ki spodbujajo obsesivno spremljanje teže in kalorij: “Kolesarjenje zahteva ogromno energije od telesa, in če se ne prehranjujete pravilno, se telo zlomi. Če mesece in leta kronično ne vnašate dovolj energije ter porabljate več, kot zaužijete, boste oslabili imunski sistem in resno ogrozili zdravje.”

Tratnik spodbuja kolesarje, naj delijo svoje skrbi in poiščejo pomoč. “Res moraš verjeti, da je mogoče to premagati. Najboljše, kar lahko narediš, je, da o tem spregovoriš in poveš bližnjim – nisi sam v tem. Bil sem preveč sramežljiv, da bi ljudem povedal,” še dodaja 34-letnik, ki je zdaj “ponosen in srečen”, ker je ponovno vzpostavil zdrav odnos do hrane. “Ni me sram govoriti o tem zdaj. Vsak ima v življenju kakšne težave, in meni se je to zgodilo. Okrevanje ne pride čez noč, potreben je čas, vendar sta potrebna trdo delo in podpora.”

Prvi korak pri preprečevanju motenj hranjenja je vzpostavitev zdravega odnosa do hrane in treninga. To pomeni manj obsesivne osredotočenosti na številke in več poudarka na splošnem dobrem počutju. Hardwicke svetuje: “Živimo v svetu, kjer se vse meri in kvantificira, vendar si morate zapomniti, da ne smete vsega jemati preveč resno in se morate spomniti, zakaj ste sploh začeli kolesariti. Tekmovalnost je odlična, vendar se težave pojavijo, ko se zabava konča.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!