Tadej Pogačar je v ponedeljek, dan po svojem izzivu na Krvavcu, objavil udarno novico, da se bo drugič v karieri udeležil dirke po Španiji. Zakaj letos in kaj tvega z odhodom na Vuelto?

Prej ali slej se je moralo zgoditi. Po zmagi na dirki po Italiji leta 2024 mu je namreč od treh tritedenskih dirk manjkala zgolj še Vuelta. Na njej je enkrat že nastopil. Leta 2019 je na Iberski polotok odšel po izkušnje. Zaradi mladosti naj niti ne bi odpeljal vseh 21 etap, a je senzacionalno osvojil skupno tretje mesto, kar je do danes njegova najslabša ovrstitev na Grand Tourih.

Vuelta že letos? Tadej Pogačar se je odločil

Kolesarstvo

3. Avg 2026 4

Kolesarstvo

3. Avg 2026 4

V vsej zgodovini kolesarstva je na vseh treh slavila le osmerica. Kot zadnji se je tej elitni druščini prav letos pridružil Jonas Vingegaard, ki je lani odkljukal Vuelto in letos še Giro. Tadej Pogačar bi torej lahko septembra postal še deveti s tem dosežkom.

Kaj tvega z odhodom v Španijo?

Zdi se, da se je v letošnji sezoni ponudila popolna priložnost, kakršna se mu bo v letu, polnem velikih izzivov, le redko. Jasno je, da so slovenskemu kolesarskemu zvezdniku zelo pomembne enodnevne klasike. V prvi vrsti vseh pet spomenikov, od katerih je zgolj dirka po Lombardiji v jesenskem terminu. Z nastopom tako na dirki po Franciji kot na dirki po Španiji pa v zaključku sezone tvega izgorelost.

V Lombardiji se je sicer lani na vrhu večne lestvice s petimi zmagami že izenačil s Faustom Coppijem, kot prvi pa je zadnji spomenik sezone dobil kar petkrat zapored. Morebiten neuspeh na tej dirki tako ne bi bil takšna katastrofa, bo pa imel do 11. oktobra, ko bo konec sezone, tudi nekaj dni več za pripravo.

Precej bolj z vidika utrujenosti skrbi obramba svetovnega naslova. Letos kolesarje gosti kanadski Montreal. Cestna preizkušnja bo na sporedu 27. septembra, zgolj 14 dni po koncu dirke po Španiji. A pogled na letošnjo traso razkriva, da mu ta ne ustreza tako zelo kot v prejšnjih letih.

Po vstopu v krog bo karavana 12-krat prečkala vzpon na Voie Camillien-Houde, ki pa meri zgolj 1,6 kilometra ob 7,8-odstotnem povprečnem naklonu. Lahko se izkaže, da to preprosto ne bo dovolj, da se odlepi od vseh največjih konkurentov. Med njimi naj bi bil letos tudi Mathieu van der Poel. Še posebej ne, če bo imel za seboj dodatnih 3.275 kilometrov in 58.000 višinskih metrov.

Ob omenjenih dveh dirkah se je “Pogi” redno udeleževal še dveh enodnevnih kanadskih klasik v Quebecu in Montrealu ter dirke treh dolin Vareseja. Nobena od teh dirk ne kotira tako visoko kot svetovno prvenstvo, spomenik v Lombardiji ali ne nazadnje tudi dirka po Španiji.

Tadej Pogačar navdušil Belgijca: Eddyja Merckxa lahko skrbi

Kolesarstvo

4. Avg 2026 1

Kolesarstvo

4. Avg 2026 1

Rekorda ne bo, a Slovenija je v igri za nekaj precej večjega

Atletika

5. Avg 2026 1

Atletika

5. Avg 2026 1

Ob tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da je na letošnjem Touru trpel manj kot lani, ko ga je sklenil tudi rahlo poškodovan. Njegov glavni tekmec Vingegaard je odstopil že pred zadnjim tednom, ob visoki prednosti pa se je v zaključku celo posvetil delu za moštvenega kolega Isaaca del Tora. Če kdaj, potem je letos verjetno prihranil kakšen dodaten atom moči.

Ob vseh omenjenih dejavnikih se zato zdi, da je prav letos pravi čas za vrnitev v Španijo. Tvega slabšo pripravljenost na SP in v Lombardiji, ne nazadnje tudi na evropskem prvenstvu, ki ga letos 5. oktobra gosti Slovenija, a če je kdo sposoben kljub temu na vseh dirkah stopiti na vrh zmagovalnega odra, je to izključno Pogačar.

Na Vuelti odsotna kopica zvezdnikov

Še en razlog, da je ujel pravo leto za odhod na Vuelto, je pogled na konkurenco. Odsotni bodo vsi največji tekmeci s Toura. Ne bo Vingegaarda, Remca Evenepoela, Floriana Lipowitza, Paula Seixasa, Lennyja Martineza, Juana Ayusa, Richarda Carapaza …

Iz prve deseterice z letošnje francoske pentlje bo ob Pogačarju prisoten zgolj še Mattias Skjelmose, ki je na šestem mestu zaostal več kot 14 minut. Od kandidatov za skupno razvrstitev pa bodo, glede na potrjene prihode, največjo oviro ob Skjelmoseju predstavljali še Felix Gall, Enric Mas, Mikel Landa in Primož Roglič. Prav v slednjem gre morda iskati najresnejšega tekmeca, če bo seveda po nesrečnem trku z avtomobilom povsem nared za najtežje napore.

Pod črto torej odhod v Španijo seveda ni brez nevarnosti. Brez dvoma s tem žrtvuje optimalno pripravljenost predvsem za obrambo mavrične majice, a zmaga na Vuelti je trenutno zagotovo zelo visoko na njegovem seznamu želja.

Je pa bolj ali manj jasno, da bo letos presegel mejnik 60 dirkalnih dni, ki ga je nazadnje prečkal leta 2021, ko se je ustavil pri številki 62. Letos je dirkal 37 dni, še 21 jih bo predvidoma dodal v Španiji, nato pa so tukaj še SP, EP in Lombardija.

Od največjih dirk mu v vitrini manjkajo zgolj še lovorike za zmago na tretjem Grand Touru sezone, na spomeniku Pariz-Roubaix in na dirki po Baskiji. Slednja je edina enotedenska etapna dirka, ki je še ni osvojil.