Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po novi fantastični kolesarski sezoni, v kateri je za presežke skrbel Tadej Pogačar, je slovensko kolesarstvo presenetila novica, da se kot glavni sponzor istoimenskega novomeškega kluba poslavlja Adria Mobil. Kaj to pomeni za prihodnost dolenjskega kolesarstva, kaj za dirko po Sloveniji? In kako pomembni so prihajajoči veliki projekti na slovenskih tleh?
Odgovore na našteta vprašanja nam je v Sportklubovem nedeljskem intervjuju pomagal poiskati Bogdan Fink. Dolgoletni direktor novomeškega kluba in organizacijski direktor dirke po Sloveniji je skupaj s sodelavci napel vse moči, da bi bil učinek umika podjetja, ki proizvaja počitniška vozila, čim manjši. Pa čeprav priznava, da je bila odločitev sprejeta zelo hitro, kljub zelo uspešnemu 20-letnemu sodelovanju.
“Nič ni večno,” o izpadu več kot 50-odstotnega deleža proračuna pravi Fink. V dolenjski prestolnici so ne glede razplet iskanja novega generalnega pokrovitelja odločeni, da pri življenju ohranijo vsaj mladinske kategorije. Tiste, ki so klub leta 2002 po podobnem scenariju znova pripeljale do mesta, kjer je danes.
Podobno kot mladi kolesarji kljub umiku Adrie Mobil ni ogrožena niti dirka po Sloveniji. Najpomembnejša kolesarska dirka po Sloveniji je konec septembra prejela dobro novico – po letošnjem eksperimentu v prvem tednu junija se spet zamika na tradicionalni in želeni termin, dva tedna pozneje.
Ali bo dirka že v prihodnji sezoni končno spet obiskala Vršič, kako pomemben je projekt organizacije evropskega prvenstva v letu 2026 in kakšni so naslednji koraki pri kandidaturi za veliki začetek dirke po Franciji leta 2029? Vse to in še več v spodnjih vrsticah, ko ni šlo niti brez omembe glavnih zvezdnikov slovenskega kolesarstva Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča.
Intervju: Bogdan Fink
Gospod Fink, če začneva s kar najbolj svežo novico: od sredine oktobra je tudi uradno in javno, da Adria Mobil ne bo več generalni sponzor novomeškega kolesarskega kluba. Sami ste to možnost omenjali že po junijski dirki po Sloveniji. Takrat ste tudi vodilni možje kluba dobili te informacije?
Ne, to smo izvedeli nekaj časa po dirki, okrog državnega prvenstva konec junija. Hitro smo se lotili iskanja rešitve, čeprav je bila tekmovalna sezona v teku. Že takrat smo začeli delati. Kolesarje smo obvestili avgusta, da se lahko zgodi tudi najslabši scenarij. In da če imajo možnost, lahko odidejo v druge ekipe.
Kako velik je bil šok, glede na to, da je sodelovanje podjetja in kluba trajalo več kot 20 let?
Šok … Nič ni večno. Na nek način smo to pričakovali že nekaj časa, saj so lastniki Adrie Mobil tujci. Nismo pa mislili, da se bo zgodilo tako hitro.
Javnost je dobila s strani podjetja pojasnilo, da je bila odločitev sprejeta premišljeno, v okviru strateškega preusmerjanja aktivnosti in prilagajanja vse zahtevnejšim gospodarskim razmeram v Evropi. Zelo diplomatsko pojasnilo, kaj so povedali vam?
Tudi mi smo dobili isto pojasnilo. Ni bilo nič drugačno.
Pa ste skušali kaj ’premakniti’?
Ne, ta zadeva je dokončna. Ni prostora za spremembe.
O kakšnem izpadu finančnih sredstev kluba govorimo?
To je več kot 50 odstotkov klubskega proračuna, tako da je minus kar velik. Težko ga bo na hitro zakrpati. O številkah pa ne smem govoriti, sem preveril.
Ko je novica postala javna, ste za Sportal dejali, da iščete novega generalnega sponzorja, da bo več znanega v mesecu dni. Omenja se še eno veliko novomeško podjetje, Krko. Je kaj na tem, ste že kaj bližje rešitvi?
Pogovorov o tem je zelo veliko, a za zdaj je situacija precej nejasna, tako da je treba kakšen mesec še počakati.
Kako zahtevno je sicer iskanje sponzorja? V podobnem položaju so se poleti znašli na hokejskih Jesenicah, a kolesarstvo kot športna panoga je trenutno vendarle v drugačnem položaju kot hokej.
Na nek način ste si sami odgovorili na vprašanje. Čeprav je kolesarstvo zdaj eden vodilnih športov v Sloveniji, je borba za pridobivanje pokroviteljev oziroma partnerjev še vedno težka. Imamo trg, kakršnega imamo. Tega se moramo zavedati.
So se angažirali tudi pri Kolesarski zvezi Slovenije?
Tudi. Vsi ključni deležniki, tudi Odbor za cestno kolesarstvo pri zvezi.
Več kot 20-letno sodelovanje je bilo zelo uspešno, odlični kolesarji na čelu s Primožem Rogličem, velik dvig dirke po Sloveniji … Kaj si boste sami zapomnili kot najboljši trenutek sodelovanja?
V prvi vrsti se moramo Adrii Mobil zahvaliti za ne le 20-, temveč bolj 25-letno sodelovanje. Pokrovitelj Kolesarske zveze Slovenije so bili že leta 2001, ko je Andrej Hauptman na svetovnem prvenstvu v Lizboni osvojil tretje mesto. Potem so postali imenski sponzor našega kluba. Brez njih ne bi bilo dirke po Sloveniji na takšni ravni, kot je. Adria je bila tista, ki je leta 2017 potegnila in pokazala, predvsem finančno, kako se podpre takšen dogodek. Slovenska turistična organizacija in država sta po njihovi zaslugi videli, da je to dober projekt, v katerega se splača vlagati.
Drugače pa poleg Rogliča … Tukaj je vozilo ogromno odličnih fantov, ki so se nato preselili v boljše klube. Najboljši uspeh klub pa je 20. mesto na svetovnem prvenstvu leta 2013 v Firencah.
Ste pa že takoj po javni naznanitvi umika glavnega sponzorja napovedali, da prihodnost mladinskega pogona ni ogrožena.
Drugo leto bomo pogoje za mlade zagotovili. Težava pa bo v naslednjih let. Klub ima namreč ogromno kapitala, ne samo v smislu kolesarjev, temveč tudi koles in opreme. Teh koles je okrog 80. Kot se dogaja že v drugih klubih, se bo ta strošek prenesel na starše. Naš klub je osnovna kolesa, sploh za prva leta, imel. Dodatna težava pa je, da je kolesarstvo po pandemiji koronavirusa postalo zelo drag šport.
Tudi v svetovni seriji se sponzorji ekip umikajo, to je naravni proces. Toda situacija za kontinentalne ekipe je vendarle drugačna, še vedno kot glavno težavo vidite razvojne ekipe največjih moštev na svetu?
Vse razvojne ekipe imajo proračun nekje v višini milijona ali milijona dvesto tisoč evrov. Tudi kolesa, opremo, trenerje, zdravnike, nutricioniste samo prenesejo iz članske ekipe v razvojno. Mladi imajo tako že v startu boljše pogoje za delo, za treninge. In so tudi veliko bolj selekcionirani. Razvojne ekipe pač iščejo kolesarje, ki vrtijo določeno število vatov, samo to jih zanima. Obenem pa ni pomembno, ali prihajajo iz Uzbekistana, Brazilije ali Italije.
Klub, kot je naš, pa ima drugačno vlogo, veliko bolj socialno. Z umikom Adrie Mobil se ta zgodba krči. Pri nas je bilo veliko fantov, za katere smo vedeli, da ne bodo kolesarji. A so dobili delovne navade in bili pridni, posledično pa uspevajo tudi na drugih področjih. Majhen odstotek je takšnih, ki napredujejo v svetovno serijo. Trenerji usmerjajo mlade fante. Dobri bodo ne samo v športu, ampak tudi na drugih področjih. Namen kluba ni samo ustvariti Jakoba Omrzela, Anžeta Ravbarja in Žaka Eržena, pa še prej Dušana Rajovića in Primoža Rogliča, ampak še veliko drugega.
Vse našteto prinaša tudi veliko zgodnejše upokojitve tistih kolesarjev, ki kot mladi ne dobijo priložnosti v teh razvojnih ekipah.
Poti do vrha so različne. Kolesarjev s tako strmo krivuljo, kot jo ima Tadej Pogačar, je malo. Pa je tudi on dve leti pred svetovno serijo preživel pri ljubljanski kontinentalni ekipi. Zdaj pa fantje že pri 16 letih hočejo v razvojne ekipe, ker ’morajo’ iti. Pa še pri mladincih niso začeli dirkati.
Če se vrneva k Adrii Mobil … Podjetje ostaja sponzor dirke po Sloveniji?
Ne, iz kolesarstva se s prvim januarjem 2026 popolnoma umikajo.
Kaj to pomeni za dirko?
Nič. Dirko bomo izpeljali, za prihodnje leto ni ogrožena. Kot organizatorji smo dobili nazaj termin v tretjem tednu junija, tako da gremo naprej.
Ta termin velja samo za 2026 ali za tri leta, kot je običajno pri koledarju ProSeries?
Mislim, da termin velja za tri leta, ja.
Za kolesarske navijače in laike se teden ali dva razlike ne zdita zelo drugačna, toda za organizatorja sta ključna. Zakaj?
Termin v tretjem tednu junija je na sredini med Girom in Tourom. V tem terminu je lažje privabiti kolesarje, ki visoko ciljajo na dirki po Franciji. To je pripravljalna dirka, nato višinske priprave, potem pa Tour. V letošnjem letu je bila naša dirka na sporedu takoj po Giru, tako da odpadejo še tisti kolesarji, ki so kolesarili tam. Vsi si želimo imeti čim boljše ekipe in kolesarje, saj to prinaša boljšo odmevnost in večjo gledanost, kar je pomembno za državo. Dirka po Sloveniji je bolj turistično-športni kot športno-turistični produkt.
Ampak tudi v letošnji sezoni zvezdnikov ni manjkalo.
Zvezdnikov je veliko, tudi fantov, ki dirkajo, je dovolj. Dirka po Sloveniji je vmesna postaja za najboljše kolesarje na svetu, ki tukaj morajo zmagati. Omrzel je letos odlično izkoristil priložnost in se pokazal svetu. Podobno kot je to uspelo Rogliču leta 2015 in Pogačarju leta 2017, ko je bil peti. Tukaj te ekipe vidijo … Če pet dni konstantno dirkaš, je to okno v svet za vse kolesarje, ne samo slovenske. Tudi Nibali je prišel sem z zahtevo po zmagi … To je pač ena od stopničk do še večjih dirk.
Da ste bili po prejšnjem premiku nezadovoljni, niste skrivali. Ampak takrat vas pri UCI niso veliko vprašali. Kako je bilo zdaj, s čim ste jih prepričali?
Z letošnjim terminom smo bili nezadovoljni tudi zaradi drugih dogodkov. Na Eurosportu se v tem času predvaja teniški Roland Garros, zraven je še Le Mans. Bolj kot s tekmovalnega smo bili v težavah s komercialnega vidika. Na dolgi rok je težko konkurirati, saj imajo vse te prireditve veliko večje proračune od naše dirke.
Ampak na kakšen način ste dosegli nazaj želeni termin?
Ves čas smo lobirali. Organizatorji smo združeni v združenje organizatorjev, ki mu predseduje Christian Prudhomme, direktor dirke po Franciji. Največ se lahko naredi pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) in podjetju ASO (agenciji, ki organizira največje dirke na svetu, vključno s Tourom, op. p.). Opravili smo domačo nalogo, svoje smo storili tudi pri Evropski kolesarski zvezi.
Istočasno je na koledarju na teden prej prestavljena tudi enodnevna dirka v Kobenhavnu, kar je s tekmovalnega vidika logično. Ne bom rekel, da so pri tem poslušali naš predlog, toda v tem času je na sporedu še dirka po Dofineji, ki je namenjena gorskim kolesarjem, svojo pripravo pa potrebujejo tudi sprinterji.
Bliža se konec oktobra, verjetno so obrisi prihodnje trase že narejeni. Kako daleč ste?
Smo kar daleč. Naš načrt oziroma izziv je, da bi enkrat traso predstavili še pred Tourom. Smo na dobri poti, da nam v prihodnjih letih to tudi uspe.
Lahko kaj razkrijete za dirko 2026? Večkrat ste deležni kritik, da se gostitelji ponavljajo.
To so dolgoletni dogovori. Kritike pa so povsod. Dobivamo kar nekaj idej, kje naj trasa poteka. Ampak ne dirka se samo v klanec. Slovenija ima veliko za pokazati, ne samo vzpon na Krvavec. Pa je gor super, ne razumite me narobe. Kritike so dobrodošle. Pred 15, 20 leti se nihče ni preveč zanimal, kje je start in cilj. Zdaj pa je zanimanja veliko že vnaprej, kar je pozitivno. Ideje so dobrodošle. Seveda pa imamo tradicionalna mesta, obenem je treba zagotoviti finančna sredstva, tehnično brezhibno traso in še hotelsko infrastrukturo. Velikih hotelov z vsemi zahtevami pa nimamo za vsakim vogalom.
Zaključek bo zagotovo v Novem mestu, kaj pa še kakšen detajl?
Zaključek bo v Novem mestu, sploh zaradi Trške gore, ki je spet navdušila tudi na Zlatem krogu s Primožem Rogličem. Ni pa nujno, da bo cilj vedno tam, čeprav je naš klub od tam. V organizacijskem odboru imamo vse več ljudi iz cele Slovenije.
Klasično vprašanje ob tem: Vršič? Poleti ste nam dejali, da nočete v svet poslati slike slabe ceste. Ta zdaj doživlja prenovo.
(tišina)
Lahko etapo tam pričakujemo že naslednje leto?
Če se cesta prenavlja, kaj bo? (smeh)
Verjetno je za vas to zelo zahtevno obdobje – kot direktor dirke istočasno urejate podrobnosti za traso prihodnjega leta in rešujete (finančno) situacijo in prihodnost novomeškega kluba.
Brez kluba ne bi bilo dirke po Sloveniji, brez mladih ne bi bilo kluba. V takšni situaciji smo že bili leta 2002, ko smo člansko ekipo ukinili, nato pa smo se z mladimi vrnili. Kljub velikemu odlivu pri 16 oziroma 17 letih, imamo še veliko kolesarjev. Z velodromom imamo tudi infrastrukturo. Problemi so enaki kot pred 20 leti, časi pa so drugi.
Kaj pa za vas osebno – je verjetno kar zahtevno?
Je kar naporno, a tako je. Mladim moramo poskusiti zagotoviti temelje za naprej, na kakšni ravni pa bo članska ekipa, pa bomo videli. Nimamo še končne slike.
Oktobra prihodnje leto bo Slovenija gostila EP v kolesarstvu. Koliko ste vpeti v ta projekt?
Tako osebno kot klubsko. Naš klub oziroma dirka po Sloveniji ima največji kolesarski organizacijski aparat pri nas. Evropsko prvenstvo je projekt vseh klubov, drugače ne bo šlo.
Evropsko prvenstvo je v zadnjih letih malce izgubilo svojo identiteto, a to bo vendarle največji kolesarski dogodek pri nas.
Po mojem mnenju pa EP v zadnjih letih pridobiva ugled. Težava je bila še prej, saj Evropska kolesarska zveza nikakor ni našla prostora pod soncem, zdaj pa se to obrača. Vse več dobrih kolesarjev tekmuje, letos smo tako tam videli Pogačarja, Remca Evenepoela, Jonasa Vingegaarda … Prvenstvo raste. Dirka je bila nekoč dolga 180 kilometrov, letos že 200, želja Evropske kolesarske zveze pa je okrog 220 kilometrov.
Dirka bo potekala v Ljubljani. Kaj lahko pričakujemo, sploh z mislijo, da bo verjetno letošnji naslov, če mu bo koledar to dopuščal, želel braniti Tadej Pogačar?
Trasa še ni dokončana, bomo pa to storili kmalu s Kolesarsko zvezo Slovenije. Želimo narediti tehnično in zanimivo traso, ki bo ustrezala vsem našim najboljšim.
Še večji dogodek kot EP bi bil grand depart dirke po Franciji leta 2029. Kje je trenutno ta projekt, po zaključku letošnjega Toura je vse skupaj malce potihnilo?
Stvari gredo lepo in korektno naprej. Po eni strani je 2029 še daleč, obenem pa je Češka napovedala kandidaturo za 2028, kar je za Slovenijo pozitivno. A zdaj je odločitev na strani organizatorja. Po njihovi strategiji naj bi bil grand depart Toura v tujini le na vsake štiri leta. Toda zanimanje je veliko, glede na vse rezultate slovenskih kolesarjev pa sem pozitiven, da bo Slovenija uspešna.
Kako so Francozi sprejeli brošuro s prvotnimi trasami Novo mesto-Ljubljana, Nova Gorica-Portorož in Kranj-Vršič?
O trasi se že pogovarjamo, toda vse našteto so le osnutki. A korak za korakom, najprej moramo priti do tja.
Za konec morda še kakšna beseda o novi izjemni sezoni Tadeja Pogačarja.
Izjemna sezona, predvsem pa je pozitivno to, kako je spremenil kolesarstvo. Takšnega do zdaj še ni bilo. Kamorkoli ga postaviš, je on v igri za zmago. Takšni so redki. Morda je bil takšen Eddy Merckx, toda primerjati ju med sabo … To nima smisla. On je Tadej Pogačar, zmagal je praktično vse. In kot pravi sam … Tudi Milano-Sanremo bo vozil toliko časa, da bo enkrat zmagal.
Ko se zdi, da bolje ne gre, on dokaže nasprotno.
Podobno je tudi pri Rogliču. Njega vsi odpisujejo že tri ali štiri leta, a se vsakič vrne še boljši.
Primož letos ni veliko zmagoval, a na trenutke je pokazal, da je še zraven.
Na koncu sezone ima več tekmovalnih dni od Pogačarja. Seveda so kritiki vedno pametni, toda letos je bil vrhunsko pripravljen za Giro. In bi po mojem mnenju tudi zmagal, če ne bi bilo nesrečnega padca v Sieni. Toda to je čar tritedenskih dirk – treba je premagati toliko zavojev, toliko ležečih policajev, toliko makadama … Ne poznam nobenega športa, kjer je treba biti tri tedne na takšni ravni.
Je pa večkrat namignil, da se bliža konec kariere.
Seveda, saj ima 36 let (smeh). To je normalno. Tudi Francesco Totti je enkrat moral nehati. Tudi Cristiano Ronaldo in Lionel Messi vesta, da bosta enkrat končala. Namignil … Tudi Pogačar je pri 26 letih namignil, da bo enkrat, morda kmalu, končal. Primož je na vrhunski ravni že 11, 12 sezon, tako dolgo ni zdržal še nihče. Morda Alejandro Valverde, potem pa se ta seznam konča.
Oba sta zelo visoko postavila letvico rezultatov in pričakovanj, kar je zelo zahtevno za mlado generacijo.
Ko se pogovarjamo o letošnjem Touru in je Pogačar zmagal, je Rogličevo osmo mesto razumljeno kot povprečen, celo slab rezultat. Ko sta bila Tadej Valjavec in Janez Brajkovič med deseterico, pa je bil to vrhunski dosežek. Ja, fante čakajo veliki čevlji. Ampak to v primerjavi s Pogačarjem velja za vse kolesarje, ne samo Slovence. Škoda se primerjati z njim …Kdor se z njim primerja, že v startu naredi neumnost. Mercxka nisem spremljal, ampak takšnega res še ni bilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje