Za kolesarstvo specializirani spletni portal cyclingnews.com je objavil intervju s Primožem Rogličem. Slovenski zvezdnik je razkril, kako so padci in hiter prehod v kolesarstvo vplivali na njegov način dirkanja in osebnost. Dotaknil se je tudi rivalstva s Tadejem Pogačarjem.
Za 32-letnim Kisovčanom Primožem Rogličem je novo pestro leto. Po drugi osvojitvi Dirke po Baskiji spomladi se je za več kot dva meseca umaknil na treninge, da bi Dirko po Franciji pričakal najbolje pripravljen v karieri. Ali mu je to tudi uspelo, ne bomo nikoli izvedeli. Dobro znani trk z Italijanom Sonnyjem Colbrellijem in grd padec v tretji etapi sta mu preprečila konkurenčno vožnjo po francoskih cestah. Po tednu dni mučenja je v Tignesu zaključil trpljenje.
Nekaj časa sploh ni mogel sedeti na kolesu
“Res sem trdo treniral, da sem bil vrhunsko pripravljen za Tour. Manjkalo mi je nekaj sreče, zato so se zgodili še tisti padci. Prisilili so me v odstop, a alternative ni bilo. Bil je res beden Tour,” se je največjega razočaranja v sezoni, morda pa tudi v karieri, dotaknil član nizozemske Jumbo-Visme.
A kot že večkrat v karieri se je priljubljeni Rogla pobral in padec premagal z velikim uspehom. Na olimpijskih igrah v Tokiu je postal prvak v kronometru. A tudi na Japonskem ni šlo vse po načrtih: “Mislil sem, da bom dovolj hitro okreval za olimpijske igre, a je bila odločitev za odhod zelo pozna. Nekaj časa enostavno nisem mogel voziti.”
Svoje je dodal tudi avtobus
“V zadnjih dneh pred odhodom sem se počutil bolje in opravil nekaj treningov. Na cestni dirki sem imel težave s krči in bolečinami. Poznalo se je, da smo se do dirkališča Fuji z avtobusom vozili skoraj tri ure, kar je bilo zelo boleče. Po približno 30 kilometrih kolesarjenja so me začele boleti mišice nad zadnjico. Le dva dni pred kronometrom sem čutil veliko bolečin. Nisem bil prepričan, da bom lahko normalno nastopil, a na kronometrski dan sem se prvič počutil dobro, brez bolečin. V meni ljubi disciplini sem končno lahko odpeljal brez težav,” se zlatega 28. julija 2021 spominja Roglič.
Tokio, Vuelta, poroka …
Po največjem uspehu v karieri je znova odpotoval v Španijo, in tako kot v preteklih dveh letih, slavil na Vuelti. Čeprav ta tudi tretje leto zapored ni bila v prvotnih načrtih za dirkanje, je domov znova odnesel rdečo majico.
“Bilo je noro, kajne? Toda bilo je lepo in uspešno. Zelo sem užival. Sezona se je odvila zelo hitro. Zdi se mi, kot da sem se pravkar peljal na letališče na prvo dirko sezone, zelo kmalu pa sem šel že na zadnjo. Toliko se je zgodilo vmes, z vsemi vzponi in padci.”
“Nikoli v treh letih na začetku leta nisem imel načrta voziti na Vuelti, a sem nato vselej zmagal. Leto je bilo skorajda popolno. Užival sem od začetka do konca,” je črto pod leto 2021 potegnil Roglič, ki je 16. oktobra skočil v zakonski jarem z dolgoletno partnerko Loro Klinc.
“Zaradi Pogačarja sem le še boljši”
A da si v prihodnosti vendarle želi na Elizejske poljane (zadnji dan Dirke po Franciji) pripeljati v rumeni majici, ni nobena skrivnost. Še najbližje temu je bil leta 2019, ko ga je dan pred tem na nepozabnem kronometru na La Planche des Belles Filles prehitel rojak Tadej Pogačar.
“Zagotovo si želim ponovno iti na Tour in znova poskusiti. A kot sem se naučil, da če ne zmagam na Touru, ni konec sveta. Življenje teče naprej, tudi če nikoli ne zmagam na Touru,” pa je Rogla za cyclingnews.com razkril, da zmaga na francoski pentlji ni obsesija.
“Vedno je veliko fantov, ki so v Franciji v super formi. Če želiš zmagati, jih moraš vse premagati. To je enostavno pravilo kolesarstva. Če ni Tadej Pogačar, pa je tam Egan Bernal. Ali pa Chris Froome. Ali pa nekdo drug. Pogačar me spodbuja, da prikažem najboljšo verzijo samega sebe. Brez njega ne bi bil tako dober. S svojim odličnim dirkanjem postavlja izziv meni in vsem nam, zato sem mu hvaležen,” se je rivalstva s Pogijem, ki je močno razvnelo in tudi razdelilo Slovenijo, dotaknil nekdanji smučarski skakalec.
Začetki so bili težki
Prav neverjetna preobrazba je tista, ki je močno zaznamovala njegovo življenjsko pot. Medtem ko je kolesarstvo ekipni šport, je v skokih ogromno individualizma. Prav zato je kljub izjemnemu talentu v svojih začetkih na kolesu potreboval nekaj časa, da je nabral pomembne izkušnje: “Mislim, da sem v zadnjih letih močno zrasel. Moja kariera se je odvila zelo hitro. Razvil sem se zelo pozno, saj sem prišel v kolesarjenje iz drugačnega športa, zato sem se moral vse naučiti zelo na hitro. Moraš se naučiti, kako voziti kolo, v mojem primeru pa tudi, kako trpeti na njem.”
“Nisem kolesarski terminator, to nisem jaz.”
Ker je Roglič svetovni športni javnosti poznan kot zelo miren in skromen človek, se ni mogel izogniti niti vprašanja o svoji osebnosti. Dejal je, da so ga prav številni padci močno zaznamovali: “Na težave v življenju raje gledam kot na izzive kot na probleme. Mislim, da je tako kolesarjenje kot življenje lažje, če ju jemlješ na tak način. Sam nisem oseba, ki bi bila glasna in bi se kazala javnosti.”
Svojo osebnost raje izraža na kolesu na cesti. “V našem športu moraš svoje sposobnosti pokazati na cesti z močnimi nogami in ne na televiziji. Mislim, da imajo ljudje radi, če ne obupaš in se boriš do konca. Upam, da ljudem dajem močno sporočilo o borbenosti, da imajo radi to,” je pogovor za cyclingnews.com zaključil Primož Roglič in dodal, da če v kolesarjenju in z njim povezanimi treningi in trpljenjem ne bi užival, bi počel kaj drugega. Saj si v življenju želi biti srečen.
Addy Engels: Padci ga le okrepijo
Da je Primož Roglič velik športni fenomen, se zavedajo tudi v njegovem moštvu. Nizozemski Jumbo Vismi se je Rogla pridružil leta 2016, prav po zaslugi Slovenca pa so rumeno-črni v zadnjih letih postali kolesarska velesila. “Veliko se je zgodilo v dveh ali treh letih. Primož je danes veliko bolj izkušen na velikih dirkah. To mu je dvignilo samozavest. Pred leti bi se mu zdelo, da na kakšnem klancu trpi samo on. Zdaj ve, da če je on v bolečinah, so tudi ostali,” je svojemu varovancu na dušo popihal športni direktor Jumbo Visme Addy Engels.
Da ima prvi Slovenec z zmago na Grand Tourih izjemno sposobnost, da poraze pretvarja v zmage, je cyclingnews.com potrdil tudi Engels: “Močan je fizično, a še močnejši je mentalno. Ima sposobnost, da gleda naprej, namesto da bi se ukvarjal z razočaranjem. To je storil lani, ko je poraz na Touru premagal z zmago na Liege-Bastogne-Liege in Vuelti, enako mu je uspelo po letošnjem padcu v Franciji. To je velik del njegove osebnosti. To je njegov način življenja in poteka kariere. S tem se rodiš, lahko pa v vrhunskem športu to tudi naprej razvijaš. To Primožu ves čas uspeva.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje