Trenutki, ki so Tadeja Pogačarja pripeljali med velikane

Foto: Profimedia

Danes se bo v Parizu zaključila letošnja dirka po Franciji. Zaključna revialna etapa bo sicer zaradi obsežnih požarov v Franciji precej drugačna, kot smo vajeni - skrajšali so jo za 44 kilometrov, kolesarji pa se v Pariz ne bodo pripeljali na kolesih, pač za z avtobusom - a vseeno bo zaključek največje kolesarske dirke slovensko obarvan. Dominacija našega kolesarskega asa, ki se s peto zaporedno zmago na Touru pelje k izenačitvi rekorda po skupnih zmagah na Touru, je bila tudi tokrat nesporna. Sprehodimo se čez dirko - kje vse se je letošnja francoska pentlja prelomila v korist Tadeja Pogačarja?

Tadej Pogačar je z etapnimi zmagami, napadalnim dirkanjem in izjemno močno ekipo UAE Emirates hitro zlomil odpor tekmecev, dokončno pa je razmerje moči spremenil še odstop Jonasa Vingegaarda. Začetna prednost ekipe Visma, ki je slavila na ekipnem kronometru po ulicah Barcelone v prvi etapi, se je hitro stopila, nato pa je Pogačar udarjal praktično ob vsaki priložnosti.

Nepredstavljivo za največjo dirko, Pogačar danes ne bo kolesaril v Pariz

Kolesarstvo

20:40 0

Kolesarstvo

20:40 0

Pogačar, kot ga nismo vajeni: “To je častno delo”

Kolesarstvo

17:29 1

Kolesarstvo

17:29 1

Danec je imel po uvodnem dnevu 12 sekund prednosti pred Pogačarjem, Remco Evenepoel pa je zaostajal za 19 sekund. Visma tako ni osvojila le prve etape, temveč je že na začetku ustvarila pritisk na branilca naslova. Vingegaard je rumeno majico oblekel prvič po letu 2023.

Že v naslednji etapi pa je ekipa UAE odgovorila. V zahtevnem zaključku na Montjuïcu sta Pogačar in Isaac del Toro povsem nadzorovala tekmece in se skupaj pripeljala proti cilju. Slovenec bi lahko napadel prvo etapno zmago, vendar je čast prepustil mlademu mehiškemu moštvenemu kolegu. Del Toro je reagiral izjemno čustveno, kot da ni pričakoval, da mu bo kapetan prepustil zmago.

Pogačar je z drugim mestom in bonifikacijskimi sekundami zmanjšal zaostanek v skupnem seštevku. Evenepoel je bil tretji, Vingegaard četrti, rumeno majico je obdržal le še s šestimi sekundami prednosti. Še pomembnejše od časovnih razlik je bilo sporočilo UAE-ja. Ekipa ni imela le najmočnejšega posameznika, temveč še enega kolesarja, ki je lahko resno posegel v boj za zmagovalni oder.

Prvi Pogačarjev neposredni udarec

Prvi pravi obračun favoritov je prišel že tretji dan na poti proti Les Anglesu. UAE je nadzoroval etapo in omejeval nevaren pobeg, v zaključku pa je Pogačar pokazal svojo eksplozivnost ter ugnal Vingegaarda in Richarda Carapaza.

To ni bila zgolj prva Pogačarjeva etapna zmaga na letošnjem Touru. Slovenec je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku.

6. etapa: napad daleč pred ciljem in demonstracija moči

Šesta etapa med Paujem in Gavarnie-Gèdrom je prinesla prvi gorski prikaz Pogačarjeve premoči. UAE je na Col du Tourmalet močno zaostril tempo in razredčil skupino favoritov, nato pa je Pogačar napadel približno 43 kilometrov pred ciljem.

Tako dolg napad je bil tvegan, vendar se je spremenil v eno najbolj prepričljivih predstav dirke. Pogačar je sam nadaljeval proti cilju, slavil drugo etapno zmago in znova oblekel rumeno majico, ki jo je vmes prevzel Torstein Traen. Vingegaard je ostal njegov najbližji tekmec, toda prvič je postalo jasno, da bo moral proti Slovencu predvsem omejevati izgube.

10. etapa: Pogačar pobegnil tudi v Centralnem masivu

Tudi v nadaljevanju se razmerje moči ni spremenilo. Pogačar je na francoski državni praznik dobil razgibano deseto etapo s ciljem v Le Lioranu in še povečal prednost pred tekmeci.

Odločilno potezo je potegnil na Col de Pertusu, nato pa sam prevozil še preostanek zahtevnega zaključka. To je bila njegova tretja etapna zmaga na dirki, po njej pa je imel v skupnem seštevku že tri minute in 36 sekund prednosti pred Vingegaardom. Evenepoel je z drugim mestom pokazal dobro pripravljenost, toda tudi Belgijec ni imel odgovora na Pogačarjevo pospeševanje.

14. etapa: četrta zmaga in skoraj odločilna prednost

Po nekaj mirnejših dneh je Pogačar znova napadel v Vogezih. Na vzponu Col du Haag je pospešil približno 7,5 kilometra pred ciljem ter se odpeljal Vingegaardu, Evenepoelu in preostalim kandidatom za visoka mesta.

Slovenec je sam prišel do cilja na Le Marksteinu in slavil četrto etapno zmago na letošnjem Touru ter že 25. v karieri na francoski pentlji. Del Toro je za popoln dan UAE dobil sprint zasledovalcev in osvojil drugo mesto. Vingegaardov zaostanek v skupnem seštevku je narasel na štiri minute in 30 sekund, zato je Danec pred zadnjim tednom potreboval velik preobrat.

Vingegaardov padec končal veliki dvoboj

Dan pozneje se je scenarij dirke dokončno spremenil. Vingegaard je dobrih 20 kilometrov pred ciljem padel ob izhodu iz krožišča. Poškodoval si je ključnico in dirke ni mogel nadaljevati, s tem pa se je predčasno končal dolgopričakovani obračun dveh najboljših etapnih kolesarjev zadnjih let.

Na zaključnem vzponu proti Plateau de Solaison je Pogačar večji del narekovanja ritma prevzel sam. Ob tem ni dirkal le za etapno zmago, ampak je poskušal pomagati del Toru v boju za skupne stopničke in belo majico. Evenepoel je ostal z dvojcem UAE, nato pa v ciljnem sprintu premagal Pogačarja in Del Tora ter se po Vingegaardovem odstopu povzpel na drugo mesto skupnega seštevka.

Preobrat na Alpe d’Huez

Na 19. etapi je bilo že bolj kot ne jasno, da Tadeja Pogačarja v boju za rumeno majico nihče več ne more ogroziti. Vseeno pa je imel 27-letnik jasen cilj: želel je zmagati na legendarnem prelazu Alpe d’Huez.

A naloga ni bila lahka, predvsem zaradi močne ubežne skupine. Richard Carapaz je lovil drugo zaporedno etapno zmago, ob njem sta bila na čelu dirke še Sepp Kuss in Lenny Martinez.

Ob tem se je glavnina nekoliko uštela in je ubežnike spustila preveč naprej. Pogačar je tako moral napasti že 13 kilometrov pred ciljem, ko je imel 3 minute zaostanka za čelom dirke.

Prednost ubežnikov je počasi kopnela, Pogi pa jih je vendarle ujel dva kilometra pred ciljem. V zadnjem kilometru je nato sprožil napad in sam odkolesaril do cilja, kjer se je veselil že svoje 26. etapne zmage na dirki po Franciji, pete letos.

Ob tem je podrl rekord vzpona na Alpe d’Huez. 13,8-kilometrski klanec je prekolesaril v 35 minutah in 26 sekundah. Pri tem je za skoraj minuto in pol popravil dozdajšnji rekordni čas Marca Pantanija iz leta 1995 (36:50).

Pogačar v drugačni vlogi

Na včerajšnji etapi pa se je Pogačar preizkusil še kot pomočnik Isaacu del Toru, ki je branil tretje mesto v generalni razvrstitvi in belo majico za najboljšega mladega kolesarja Toura.

Pogačar je drugo polovico etape večinoma vozil na čelu glavnine in narekoval tempo za svojega mehiškega sotekmovalca. Dvojica je uspela utišati poizkus napada Paula Seixasa, ki je nato omagal, del Toro pa je z ogromno Pogačarjevo pomočjo uspešno opravil nalogo, ki si jo je zastavila ekipa UAE Emirates. S Pogačarjem sta objeta prečkala ciljno črto.

To so trenutki, ki so zaznamovali letošnjo dirko po Franciji in Tadeja Pogačarja dokončno postavili med neskončne. Na največji dirki na svetu ima tako že 26 etapnih zmag in 5 rumenih majic, s čimer je izenačil rekord po številu skupnih zmag. Zdaj stoji ob boku kolesarskim legendam: petkrat so dirko dobili še Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain.