Vsi padci Primoža Rogliča: šampiona, ki se vedno znova pobere (VIDEO)

Kolesarstvo 6. Apr 202412:48 0 komentarjev
Primož Roglič
Foto: Profimedia

Prvi aprilski teden leta 2024 Primožu Rogliču ne bo ostal v najlepšem spominu. Po dveh grdih padcih na dirki po Baskiji je bil preizkušnjo prisiljen predčasno končati, a glede na posledice četrtkovega masakra pri tekmecih je lahko srečen, da jo je odnesel brez zlomljenih kosti.

Slovenskim ljubiteljem kolesarstva je v tem tednu med dirko po Baskiji dvakrat zastal dih. Najprej v sredo, ko je Primož Roglič slabih 40 kilometrov pred ciljem 3. etape iz še vedno neznanega razloga padel in z glavo treščil ob tla. Čudežno jo je odnesel zgolj s praskami, tako da je uspešno prišel do cilja v Altsasuju in obdržal rumeno majico.

Dan pozneje se je pojavil na startu, ciljne črte pa tokrat ni videl. Neslavni desni zavoj na spustu s prelaza Olaeta je na tla spravil kar 12 kolesarjev, med njimi tudi Rogliča, Remca Evenepoela in Jonasa Vingegaarda. Slovenec jo je v primerjavi z Belgijcem (zlomljena ključnica in lopatica) in Dancem (zlomljena rebra, ključnica in predrto pljučno krilo) odnesel veliko bolje. Brez zlomov, le s praskami in odrgninami.

Primož Roglič
Foto: Profimedia

A ni bilo vedno tako. Sprehodili smo se skozi zadnja leta in preverili, kdaj in kolikokrat smo trepetali za 34-letnega Zasavca.

Če sta bila oba padca v Baskiji videti zelo grdo, jo je Kisovčan bolje odnesel v zadnji sezoni pri Jumbo-Vismi. V letu 2023 se je na tleh znašel dvakrat, obakrat na grandtouru. Na dirki po Španiji, na kateri je tudi po moštvenih dogovorih osvojil končno tretje mesto, je padel v 2. etapi. V okolici Barcelone se je zaradi spolzkega in mokrega cestišča znašel na tleh v družbi Gerainta Thomasa, a na srečo brez posledic.

Z Valižanom sta si ’asfalt delila’ tudi na Giru, znova v dežju. V 11. etapi so se v ostrem zavoju na tleh pravzaprav znašli vsi trije takrat vodilni kolesarji dirke po Italiji, a če sta Roglič in Thomas lahko nadaljevala, jo je slabše odnesel Tao Geoghegan Hart. Britanec si je poškodoval kolk in odstopil. Slovenski šampion je nesrečo podoživel v svojem slogu (“Zdaj sem nekaj gramov lažji”), na koncu pa po nepozabnem kronometru na Svete Višarje osvojil rožnato majico.

Slabše jo je Roglič odnesel v letu 2022, v katerem je bil glavni cilj dirka po Franciji. A se ni izšlo po načrtih: v peti etapi, tisti po kockah severnega pekla, je padel prek neslavne bale sena in si izpahnil ramo. Še več, naravnal si jo je sam. Kljub temu je vztrajal vse do 15. etape, vmes pa je Jonas Vingegaardu z ekipno taktiko v 11. etapi pomagal zlomiti Tadeja Pogačarja na vzponih na Galibier in Granon.

Rezultatski izpad je želel nadomestiti na Vuelti, kjer mu je v zadnjem tednu kazalo odlično v lovu na vodilnega Evenepoela. A v 16. etapi, ko je želel proti Belgijcu pridobiti vsako sekundo, je v zaključnem sprintu trčil v Britanca Freda Wrighta in znova končal na tleh. Bolečine naslednji dan so bile prehude, da bi lahko nadaljeval. Poškodovana rama pa je po koncu sezone potrebovala operacijo, po kateri se je Roglič v letu 2023 vrnil kot prerojen.

Padca sta aktualnemu olimpijskemu prvaku v kronometru načrte v Franciji pokvarila že leta 2021. Najprej na spomladanski dirki Pariz-Nica, ko je bil po sedmih etapah v trdnem vodstvu. Toda zadnji dan je dvakrat padel (takrat si je prvič poškodoval ramo), močno zaostal in v skupnem seštevku padel na 15. mesto.

Podobna zgodba pa se je ponovila tudi na Touru, kjer je bil na tleh ob zaključku 3. etape. Takrat sta se s krmili zapletla s Sonnyjem Colbrellijem, slabšo pa je potegnil Slovenec. Odgrnjen je pripeljal do cilja in vztrajal do konca 7. etape, ob koncu prvega tedna pa so bile bolečine prehude in pred traso do tretjega doma v Tignesu se je poslovil od rumenih sanj. Kako močan, predvsem psihično, je ob vseh nesrečah in rehabilitacijah, je pokazal kmalu zatem, ko je v Tokiu na omenjeni vožnji na čas odpihnil konkurenco in osvojil zlato kolajno.

Brez posledic pa sta na srečo minila padca v 10. etapi Vuelte, ko je na klancu kot vodilni napadel ostale favorite in se jim odpeljal, a je na spustu v lovu na ubežnike pretiraval in zdrsnil. Kljub temu je v cilj prišel z ostalimi kapetani, znova pa je bil na tleh dva dni pozneje v skupinskem padcu na spustu. Kljub temu je na koncu še tretjič zapored postal kralj španskih cest.

V zaradi pandemije skrajšani sezoni 2020 je bilo na sporedu veliko manj tekmovalnih dni, a tudi tisto Rogličevo leto je zaznamoval padec. Na ogrevalni preizkušnji po Dofineji je v rumenem predzadnji dan grdo padel in se porezal po boku in zadnjici. Preveč, da bi naslednji dan lahko startal, skupno zmago pa je prepustil zdajšnjemu moštvenemu kolegu Daniju Martinezu. Čez dva tedna se je pojavil na startu Toura, ki pa ga je prav tako izgubil na predzadnji dan po kronometru na La Planche des Belles Filles, kjer je vesoljsko predstavo uprizoril Pogačar. Še danes ostaja vprašanje, ali bi mu bil stoodstotni Roglič kos?

Že v letu 2019, prvem letu, v katerem je Roglič resneje in odkrito napadal skupne seštevke največjih dirk, pa ni šlo brez nesreč. Gneča in napad Movistarja, ki je virtualno celo prevzel rdečo majico, v 19. etapi ter trk v stoječi motor na makadamu Andore v 9. etapi slovenskemu šampionu nista preprečila naskoka na prvo skupno zmago na Vuelti.

Precej bolj tragično pa bi se lahko končal padec v 15. etapi Gira. Zaradi mehanske okvare je potreboval novo kolo, ker pa so njegovi šefi ravno takrat opravljali malo potrebo, je dobil le menjavo sotekmovalca Antwana Tolhoeka. Z željo po zmanjšanju zaostanka je Roglič na spustu v okolici Coma pretiraval in v eni od serpentin bi skoraj poletel čez ogrado. Proti Richardu Carapazu in Vincenzu Nibaliju je tisti dan izgubil 40 sekund, po drugih zdravstvenih (želodčnih) težavah pa je na koncu izvlekel skupno tretje mesto prav za omenjenima. Na tisti italijanski pentlji je bil na tleh sicer že v začetku 6. etape, a tudi takrat brez posledic.

Tako se je tudi vse skupaj začelo

Ko potegnemo črto, se je Roglič v dobrih petih letih na tleh znašel 14-krat. Veliko ali malo, lahko presodite sami. Dejstvo pa je, da se je novopečeni član Bore-Hansgrohe vedno pobral, nadaljeval in se po morebitni rehabilitaciji vrnil še močnejši. Pravzaprav pa se je njegova celotna kolesarska zgodba začela zaradi padca: leta 2007 je še kot smučarski skakalec hudo padel na letalnici v Planici, takrat pa je tudi prvič začel resneje razmišljati o menjavi športa. Kako se je odločil in kaj je sledilo, pa je dobro znano …

Roglič je po četrtkovem padcu v petek odpotoval domov v Monako. Če bo okrevanje potekalo uspešno, ga bomo na cestah naslednjič videli 17. aprila na Valonski puščici in štiri dni pozneje na spomeniku Liege-Bastogne-Liege. Pred Tourom (29. junij – 21. julij) ima v načrtu še dirko po Dofineji (2. – 9. junij).

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Kolesarstvo