Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav sta do cestne dirke svetovnega prvenstva še več kot dva tedna in bo Tadej Pogačar pred vrhuncem šampionata v Švici ta vikend nastopil še na dveh enodnevnih klasikah v Kanadi, je jasno, da bo prvi kolesar sveta velik favorit cestne dirke v okolici Züricha. Zakaj? Ob njegovi sijajni formi to razkriva tudi pogled na traso.
Če je Uroš Murn v sredo za Sportklub potrdil novico, da je na seznamu za svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki ga bo 21. do 29. septembra gostila Švica, tudi Primož Roglič, pa je že dalj časa jasno, da bomo vsaj na cestni dirki prvenstva videli Tadeja Pogačarja. Prvi kolesar sveta je lov za mavrično majico, ki jo za leto dni prejme dobitnik zlate kolajne, napovedal že v začetku sezone, od načrta pa ni odstopil niti po veličastnih zmagah na Giru in Touru. Še več, tudi zaradi švicarskega izziva se je odpovedal nastopu na Vuelti in morebitnemu lovu na še nevideni trojček.
Trojko Giro-Tour-svetovno prvenstvo pa sta v zgodovini v istem letu do zdaj osvojila le dva kolesarja: Eddy Merckx leta 1974 in Stephen Roche še 13 let pozneje (1987).
Zakaj je Pogačar šampionat prav v letošnjem letu označil za cilj, na katerem bi lahko posegel po čistem vrhu? Po lanski precej ravninski trasi v Glasgowu, kjer je 25-letnik iz Klanca pri Komendi osvojil bronasto kolajno, mu letos poleg odlične forme ustreza še zahtevna trasa.
Skoraj 274-kilometrska preizkušnja se bo v nedeljo, 29. septembra, začela v mestu Winterthur, severovzhodno od Züricha. Od tam sledi kratek krog proti severu, ki prinaša dva vzpona, ki bosta prvo priložnost ponudila ubežnikom – najprej se bodo vzpeli na Buch am Irchel, kmalu zatem pa še na Kyburg (1,2 km/12%). Od tam se bo karavana še enkrat pripeljala skozi Winterhur, nato pa skozi mesta Illnau, Volketswil in Maur proti jugu.
Dobrih 200 kilometrov do cilja sledi tretji klanec dneva do Binza (4,6 km/4,5 %), kjer bodo kolesarji na vrhu vstopili v krog, ki ga bodo v nadaljevanju dneva prevozili sedemkrat.
Šest kilometrov pozneje je na vrsti še en kratek klanček na cesti Schmalzgruebstrasse, ki mu sledi spust do züriškega jezera, od tam pa prvič čez ciljno črto. Po tehničnih zavojih v središču mesta bodo kolesarji prvič zares okusili, kaj jih čaka. Prvič se bodo povzpeli po cesti Zürichbergstrasse, ki v dolžino sicer meri zgolj 800 metrov, a ima povprečni naklon kar 8,6 odstotka, maksimalnega pa kar 15,9 odstotka!
Od tam sledi kilometer in pol lažne ravnine, nato pa nov izziv: klanec na cesti Witikonerstrasse, ki je dolga 4,1 kilometra (povprečni naklon 3,8 %), v osrčju pa ima en kilometer točno osemodstotni naklon. Naslednjih 10 kilometrov sledi vožnja po platoju, ki spet ni povsem ravninska, saj spet sledi že omenjena Schmalzgruebstrasse (300 metrov, 8 %).
Popolno za svetovno prvenstvo
Vsak od sedmih krogov pri Zürichu je dolg 26,8 kilometra in ima 409 višinskih metrov. Zadnjič bodo po zloglasni Schmalzgruebstrasse kolesarji v zadnjih 10 kilometrih preizkušnje, ki se bo začela ob 10.30, najboljše pa v cilju pričakujejo okoli 17. ure. Skupaj bodo zadnjo septembrsko nedeljo opravili s kar 4470 višinskimi metri.
“Proga je težka, a ne pretežka. Kolesarji smo tisti, ki jo naredimo težko. Lani smo na Škotskem vsi pričakovali sprinterski zaključek, pa je bilo daleč od tega. Letos je bolj naklonjena hribolazcem kot lani, toda proga je zelo razgibana in eksplozivna. Ima tudi nekaj tehničnih delov. Popolna je za svetovno prvenstvo,” je v sredinem intervjuju za Gazzetto dello Sport dejal Pogačar.
“Če bo Mathieu van der Poel v dobri formi, bi lahko presenetil in se boril tudi za zmago. Prepričan sem, da bi tudi Wout van Aert zelo užival in letel na takšni trasi, a ga na žalost ne bo. Potem pa je tukaj še Remco Evenepoel, ki je tako kot jaz zelo raznolik kolesar in lahko zmaga na vsakem terenu,” se je slovenski as še dotaknil konkurence, ki odkrito cilja na najvišjo stopničko.
Preveč ravninsko za Slovence?
Nekoliko drugače pa je glede kronometrske preizkušnje, ki bo na sporedu že teden dni pred cestno dirko. Na njej ima Slovenija pravico nastopa z dvema kolesarjema, katera dva bosta, pa bo selektor Murn določil šele v prihodnjih dneh.
46-kilometrska trasa sicer ni pretirano namenjena hribolazcem, saj ponuja zgolj 413 višinskih metrov. Največ vzpenjanja bo po dobri polovici, ko sledi razgibanih devet kilometrov. Najprej 2,6-kilometrski klanec s 4,5-odstotnim naklonom, po hitrem spustu pa še strmejši klanček (1,4 km/5,1 %). Zaključnih 12 kilometrov ob obali jezera bo povsem ravnih in ravninskih.
Glede na opisano je pisana na kožo specialistom za kronometer, glavna favorita bosta tako Remco Evenepoel in Filippo Ganna. Ob dobrem dnevu pa bi lahko 22. septembra (start ob 14.45, zadnjega v cilju pričakujemo okrog 17.30) visoko posegla tudi slovenska dvojica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje