Prepoznavnost ženske košarke v svetu vse bolj narašča, tudi Slovenci pa imamo na tem področju svoj 18-letni diamant, ki se brusi in pripravlja za najboljšo košarkarsko ligo na svetu. Ajša Sivka se namerava prijaviti na nabor lige WNBA, ki ga bodo aprila prihodnje leto gostile ZDA. Doslej je bila na t. i. 'draftu' omenjenega tekmovanja od Slovenk izbrana le Nika Barič, ki jo je pred 12 leti izbrala franšiza Minnesota Lynx.
Ajša Sivka je 193 centimetrov visoka slovenska reprezentantka, rojena 23. novembra 2005. Trenutno članica Italijanskih pokalnih zmagovalk Beretta Famila Schio, ki med drugim nastopajo tudi v ženski evroligi, si je vzela čas za Sportklub in se razgovorila o igranju za svoj klub, o reprezentančnih podvigih, prihajajočem naboru lige WNBA in svojih športnih začetkih. Pojavila se je tudi na nekaterih zgodnjih simulacijah nabora, in sicer jo spletna stran NBA Draft Room kot 23. izbor pošilja v Chicago Sky, pri portalu Beyond Women’s Sports pa ji napovedujejo igranje v dresu ekipe Seattle Storm.
Pojdimo lepo po vrsti. Kako ste se prvič srečali s košarko?
Za košarko sem se navdušila kar hitro, nekje že pri petih letih zaradi očeta, ki jo je igral. Na začetku je bilo vse samo za zabavo in dobro družbo. V četrtem razredu osnovne šole pa sem začela igrati v ŽKK Konjice, od koder sem tudi doma.
Kdo je bil vaš največji vzor med odraščanjem?
Ko sem odraščala mi je bil vzor seveda oče, pozneje, ko sem začela vedno bolj spremljati tudi žensko košarko, pa Teja Oblak. Slednja mi je še vedno vzor in ne morem verjeti, da sva sedaj tudi soigralki v reprezentanci. Od nje se vsaka igralka lahko res ogromno nauči in za to sem res hvaležna. Seveda pa dandanes, ko je v Ameriki zaradi Caitlin Clark vse bolj priljubljena ženska košarka, tudi ona.
Kako skušate uskladiti šolo in profesionalno kariero?
Ker sem šla zdoma že pri 15 letih, praktično nisem hodila v srednjo šolo in jo sedaj opravljam na daljavo. Z dvema treningoma na dan in vsemi potovanji na tekme ni veliko časa, a se organiziram po najboljših močeh. Odločila sem se, da maturo dokončam naslednje leto, saj bo to poletje zame zaradi reprezentančnih obveznosti zelo naporno.
Razmišljate o študiju?
Da, po srednji šoli bom imela le splošno maturo, tako da nek izredni študij bi rada dokončala, saj v športu nikoli ne veš, kaj bo.
Ste kdaj razmišljali o igranju v ameriški študentski ligi NCAA?
Zdi se mi, da bom oziroma sem dobila veliko več izkušenj iz evropske lige, kot bi jih v NCAA ligi. Zdaj igram proti starejšim in bolj izkušenimi igralkami, tako da te možnosti ne bi bilo. Mogoče bi poskusila, če bi dobila res priložnost igrati za vrhunsko ekipo v NCAA kot izkušnjo, a me to nikoli ni preveč mikalo.
Želja po najboljši ligi v današnji košarki, WNBA?
Seveda. Vsaka igralka si želi povabilo na nabor in upam, da bom tudi jaz lahko to doživela. Poznam kar nekaj igralk, ki igrajo oziroma so igrale WNBA in evroligo. Zanimivo mi je gledati igro v tej ligi, saj so malo drugačna pravila, prav tako pa tudi drugačen slog igre. Velikokrat se ponoči zbudim, da lahko gledam kakšno tekmo.
Kaj pa menite o priljubljenosti ženske košarke po letošnjem naboru?
Super, končno so ljudje začeli slediti tudi ženski košarki. Caitlin Clark je naredila res en velik preskok za svet ženske košarke in na to bi vse igralke lige morale biti ponosne.
Kakšni so vaši cilji s slovensko reprezentanco?
Letos imamo z reprezentanco do 20 leta prvenstvo A divizije. Malo se seveda čuti pritisk, saj smo lani prišle do res velikega dosežka in postale evropske prvakinje. Ampak to je sedaj neka nova zgodba, nov začetek z drugo generacijo.
Je ekipa enaka?
Ne, zraven so tudi starejša dekleta. Rekla bi, da je nekako polovica iz EP in polovica starejših punc.
Kaj bi rekli, da je največja razlika med slovensko in italijansko ligo?
Raven igralk. Evroliga je tekmovanje tujk. Veliko je starejših, izkušenih igralk, ki so igrale z najboljšimi. Igranje v Italiji je veliko bolj fizično naporno, saj se trenira veliko več, kot trenirajo klubi v Sloveniji. Prav tako je to profesionalna liga, v kateri igrajo najboljše med najboljšimi, kot na primer WNBA igralke, saj je njihova liga v Ameriki izredno kratka, zato večina igralk čez leto igra tudi v Evropi.
Kako ste se navadili na življenje v Italiji?
Hitro sem se privadila, Italija mi je res zelo všeč. Ker sem šla od doma že pri 15. letih, praktično nimam več domotožja, sploh pa je mesto Schio le dobre 4 ure od doma, tako da se lahko z družino veliko vidimo.
Če se bi še enkrat odločali, bi storili enako?
Seveda, sem zelo zadovoljna. Zdi se mi, da sem tukaj res zelo napredovala, ne samo košarkarsko, ampak tudi osebnostno.
Kako pomembni so dobri odnosi z soigralkami?
Zelo! Z njimi si večino dneva, praktično živimo skupaj. Kot ekipa se res super razumemo, in to pripomore tudi k učinku na igrišču. Pri ekipnih športih je to ključnega pomena. Naša ekipa je starostno kar raznolika, vsaka igralka ima za seboj neko svojo zgodbo in izkušnje, iz katerih se ogromno naučim. To pripomore tudi k moji zrelosti, saj sem za svoja leta zelo odgovorna in samozavestna.
Kako se soočate s pozornostjo medijev po uspehu na U-18 evropskem prvenstvu, ko ste postali MVP?
Po lanskem prvenstvu je bil bum. Z veseljem se odzovem, saj mi je v čast, da opazijo moj trud in sem se kar hitro na to navadila. Seveda je še včasih malo treme, a ta hitro mine, ko se pogovarjamo o igri, ki jo imam rada.
Spremljate tudi ligo NBA in Luko Dončića?
Da, kolikor mi čas dopušča, se ponoči zbudim in na trnih spremljam tekme. Upam, da Luka in njegov Dallas pokažejo, iz kakšnega testa so, ter zmagajo finale lige NBA.
Boste prva Slovenka v WNBA ligi?
Od Slovenk smo imeli na naboru sicer Niko Barič, vendar se je pozneje kalila zgolj na pripravljalnem kampu. Seveda, če se mi uresničijo sanje in me na naboru neka ekipa dejansko tudi izbere, bo to res nekaj zgodovinskega. Bila bi zelo vesela. To sezono bom dala resnično vse od sebe, potem pa je vse odvisno od vodilnih ljudi v klubih lige WNBA.
Kaj vas je ekipni šport naučil, prav tako pa vsi vaši uspehi pri le 19 letih?
Skozi leta sem v košarkarskem svetu spoznala res ogromno ljudi in s tem stkala veliko novih vezi, ki mi bodo v življenju vedno prišle prav. Hkrati sem pridobila disciplino.
Imate kakšne cilje po koncu kariere?
Zaenkrat imam željo ostati v košarki tudi kasneje. Na primer v vlogi trenerke mlajših ali kaj podobnega. Rada bi svoje izkušnje prenesla na mlajše generacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!