Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kako hitro se lahko stvari v športu obrnejo na glavo, je to sezono na svoji koži občutila Cedevita Olimpija. Potem ko jih je še lanskega aprila le nekaj desetink sekunde ločilo od preboja v polfinale evropskega pokala, so Ljubljančani letos brez možnosti za končnico ostali že štiri kroge pred koncem skupinskega dela. Narobe je šlo vse, kar je lahko. Ostali so tudi brez trenerja in športnega direktorja. Grozi zmanjšanje proračuna.
Letošnjo sezono Cedevita Olimpije lahko na mednarodni ravni ocenimo za zelo neuspešno. Že lani so se morali zmaji reševati iz brezna, potem ko so sezono začeli z le dvema zmagama v uvodnih sedmih krogih. Takrat je športni direktor v odhodu Sani Bečirović še uspel povleči nekaj asov iz rokava in rezultatsko krivuljo obrnil strmo navzgor. Letos ni imel čarobne palice.
Šest zaporednih porazov za start v sezono, ki naj bi bila nadgradnja lanske. Pet zaporednih porazov za slovo od skupinskega dela na dnu skupine A, z mizernim izkupičkom treh zmag in kar 15 porazov. Najslabša obramba tekmovanja. Predčasen razhod s trenerjem Jurico Golemcom. Slabo obiskana dvorana Stožice, potem ko so v Ljubljani (pre)hitro pozabili na lansko evforijo.
Velika luknja po odhodu kapetana
Razlogov za uničeno sezono je precej. Vse se je začelo že minulo poletje. Vodstvo kluba si je pri sestavi moštva za glavni cilj zadalo ohranitev okostja iz sezone 2021/22. Da bo naloga zelo težka, je hitro razkril pogled na aktualne pogodbe nosilcev. Iztekale so se praktično vsem, po odličnih predstavah v drugi polovici sezone, je cena vsem tudi precej narasla.
Najbolj kapetanu Jaki Blažiču, ki je kot edini iz lanskoletne udarne peterke zmajem naposled tudi “ušel”, čeprav je bilo prav njegovo podaljšanje prvo na listi prioritet. Ponudba iz Turčije je bila preprosto previsoka, da bi ji v Stožicah lahko konkurirali. V retrospektivi lahko ocenimo, da se je njegov odhod poznal še precej bolj, kot so se bali v slovenski prestolnici.
Neskončne poškodbe
Statistika se na dolgi rok izravna, radi rečemo. Pri Ljubljančanih se je to pravilo potrdilo v zelo kratkem obdobju. Še lani je bil hvalospevov ob velikem probratu in po enajstih letih končno znova razprodani dvorani Stožice deležen tudi tisti del strokovnega štaba, ki skrbi za fizično pripravo in zdravje košarkarjev. Strateg Jurica Golemac je imel skoraj ves čas na voljo vse najboljše košarkarje. To sezono so v daljših obdobjih poškodbe zmaje povsem zdesetkale. Golemac je na trenutke že obupoval, ko mu po več tednov ni uspelo izpeljati kvalitetnega treninga, luknje je moral krpati tudi s fanti iz nižjih selekcij.
Zoran Dragić in Karlo Matković sta izpustila prve tri mesece sezone. Mlajši od bratov Dragić se je kmalu zatem znova poškodoval in manjkal še nadaljnjih sedem tednov. Nekaj dodatnih tednov je nato izpustil tudi Matković. Kako zelo je manjkal, kaže v zadnjem obdobju, v sredo je bil proti Bourgu neustavljiv in si kljub porazu zasluži visoko oceno. Daljša obdobja so bili odsotni še Rok Radović, Lovro Gnjidić, Jan Kosi, Marko Radovanović in nazadnje še Amar Alibegović.
Pomanjkanje okrepitev
Če je lani Bečirović uspel sezono rešiti s tremi velikimi medsezonskimi okrepitvami, ko so se v zmajevo gnezdo preselili Alen Omić, Zoran Dragić in Yogi Ferrell, se mu letos ni posrečilo. Prišlek Aaron Harrison, ki naj bi zakrpal vrzel ob poškodbi Dragića, se je izkazal za strel v prazno in je zgodaj zapustil Ljubljano. Za dodatno širino je tako prišel le Matic Rebec.
Za kaj več v proračunu niti ni bilo prostora. Predvsem po plačilu odškodnine Partizanu za Gregorja Glasa, ki pa so ga Ljubljančani do konca sezone posodili Mornarju. Dogovor je bil dosežen ravno ob Dragićevi vrnitvi, ki se je nato kmalu znova poškodoval, a Glas je bil takrat že v Črni gori. Le še en kamenček v mozaiku ponesrečene sezone Cedevita Olimpije.
Izguba energije na parketu
Zadnji žebelj v krsto slovenskih prvakov je prišel 8. marca, ko so v 15. krogu skupinskega dela EuroCupa na domačem parketu izgubili proti Lietkabelisu in si tako dokončno zaprli vrata v končnico. Le štiri dni pozneje so si v ligi ABA na gostovanju v Zadru dovolili nedopustno. Košarkarji, ki že več mesecev niso prejeli plačila za svoje delo, so jim odčitali lekcijo motivacije, želje, energije in boja za grb.
Direktor Davor Užbinec je udaril po mizi in odstavil trenerja Jurico Golemca. “Počutimo se ne le nezadovoljno, temveč smo osramočeni, kaj se je dogajalo na igrišču. Od začetka smo govorili, da tega ne bomo dopustili, temveč se bomo pokazali kot borbena ekipa, ki se ne predaja,” je bil jasen pred mediji in sporočil, da bo moštvo do konca sezone vodil dosedanji pomočnik Miro Alilović.
“Vedeli smo, kje smo, da se bo to z današnjim dnem končalo. Imeli smo skrito željo, da bi to zadnjo tekmo zmagali, pred domačim občinstvom. Zdaj se bomo oredotočili na ligo ABA. Kar se tiče motivacije, se na njej dela odkar sem prišel na to mesto. Določene stvari gredo na bolje. Verjeti moramo in razmišljati dlje, ne le do naslednje tekme. Cilj je, da rastemo, da se dviga zaupanje v ekipo in tudi disciplina. Najprej se moramo pozdraviti in spočiti, nato imamo dovolj časa, da se pripravimo na naslednje tekme. Poudarek je na nas in ne na nasprotnikih,” je po porazu protu Bourgu dejal Alilović.
Črte pod sezono v EuroCupu ni želel povleči, saj je moštvo vodil le v zadnjih treh krogih. Je pa odgovoril na vprašanje, kako ga je sprejela garderoba: “Predvsem ne izpostavljajo svojega ega in delujejo bolj kot ekipa, le v tem pogledu si lahko uspešen. Glede discipline, se ve, kaj toleriram in kaj ne. Sicer sledi sankcija.”
Reševanje prihodnosti
V Stožicah ne iščejo le novega trenerja, prav tako je že nekaj časa odprto tudi vprašanje športnega direktorja, kjer le še do konca letošnje sezone kot vršilec dolžnosti ostaja Sani Bečirović, ki se nato seli v Panathinaikos. Obstaja možnost, da bi bili obe funkciji v prihodnje združeni, v kolikor bi Ljubljančanom uspelo ujeti kakšno slovito trenersko ime. Pred dnevi se je omenjal Dejan Radonjić, a za zdaj ostaja le pri špekulacijah.
Vodilni možje kluba imajo tako polne roke dela. Ne le na dveh ključnih kadrovskih položajih, temveč tudi s sestavo ekipe. Za prihodnjo sezono so pod pogodbo Edo Murić, Zoran Dragić, Alen Omić, Gregor Glas, Luka Ščuka, Rok Radović, Saša Ciani, Lovro Gnjidić in Karlo Matković.
Kmalu bo štiri leta od združitve dveh klubov, Cedevite in Olimpije, ki je slednjo rešila pred nadaljnjim drsenjem v anonimnost. Lani se je zdelo, da so vendarle uspeli prepričati navijače v slovensko-hrvaško sodelovanje, ko so se v drugi polovici sezone končno v večjem številu odpravili v dvorano, so se ob prvih razpokah znova razpršili. V prejšnji sezoni se jih je v Stožicah le na tekmi četrtfinala proti Bursasporju trlo kar 12.500, letos na vseh devetih domačih tekmah skupaj le 935 več (13.435).
Kako zelo lahko tudi navijači vplivajo na uspeh, se je pokazalo še to sezono, ko so se v lepem številu zbrali na tekmi lige ABA proti letos zelo močnemu Partizanu, ki je decembra padel v Stožicah.
Za nameček nad klubom bdi še dvom glede višine proračuna. Povsem mogoče je, da se bo dolgoletni pokrovitelj Petrol po sezoni umaknil. Pocenitev moštva ni izključena. Emil Tedeschi, alfa in omega Atlantic Grupe ter projekta Cedevita Olimpija ne načrtuje povišanja vložka. Ob vnovičnem padcu zanimanja za košarko v Ljubljani, zmanjšanju sredstev in dveh velikih luknjah na dveh ključnih položajih v klubu, se upravičeno povečujejo tudi skrbi glede nadaljevanja skupne zgodbe.
