Slovenski košarkarski trener Dejan Jakara je še nekoliko hitreje od pričakovanj dobil novo priložnost za dokazovanje na tujem. Pred odhodom na Slovaško, kjer bo vodil novinca v ligi ABA, Slovan Bratislavo, je v intervjuju za Sportklub spregovoril o obdobju pri Krki in novem izzivu.

Evropsko ogledalo in rdeči karton za slovenski nogomet

Evropa

31. Jul 2026 24

Evropa

31. Jul 2026 24

V nesreči na osemtisočaku štirje mrtvi, pogrešan sloviti alpinist

Alpinizem

31. Jul 2026 0

Alpinizem

31. Jul 2026 0

Štiridesetletni Kranjčan se v tujino podaja že tretjič v karieri, potem ko je pred devetimi leti odšel na Češko in v sezoni 2023/24 vodil črnogorski Derby. Zadnji dve sezoni je preživel na klopi novomeške Krke, s katero je dosegel vse zastavljene cilje. Moštvo je kljub enemu najmanjših proračunov v jadranski ligi zadržal med elito, na domačih tleh pa je bil prvi izzivalec Cedevite Olimpije. Začutil je, da je na Dolenjskem dosegel največ, kar je bilo mogoče, zato se je odločil za slovo in nov izziv. Podobno je storil že leta 2023 v Domžalah, druga podobnost obeh zgodb je hitra in nenačrtovana ponudba iz tujine. Sprejel je poziv na sestanek, bil zadovoljen s predstavljenim projektom in se s Slovanom dogovoril za dveletno sodelovanje.

Intervju: Dejan Jakara

Dejan, že tretjič odhajate v tujino. Z ženo ste odšli v Bratislavo na ogled mesta in iskanje stanovanja. Sliši se, da imate podporo boljše polovice?

Da. To je del službe. Takšne izkušnje smo imeli že prej, tudi ko sem bil v Črni gori, zato nama to ni tuje. Bratislava je z avtom oddaljena približno štiri ure in pol. Pozitivno je predvsem to, da gre za urejeno okolje. Če ti nekatere stvari niso všeč, se lahko o njih pogovoriš in poiščeš skupno rešitev. Tudi Bratislava je lepo mesto za življenje. Pomembni so tudi šole in vrtci za moje otroke. Vse to vpliva na odločitev. Seveda je pomembna tudi liga ABA. Imel sem ponudbo ekipe iz EuroCupa, vendar sem se po opravljenem pregledu odločil za Slovanovo zgodbo.

Zakaj je sploh prišlo do te spremembe? Verjamem, da bi si vas v Krki želeli zadržati.

Iskreno, takrat s Slovanom še nisem imel nobenega pogovora. Sam sem se odločil, da bom zapustil Krko, ne glede na to, ali bom imel kakšno drugo ponudbo. Želeli so me, a sem svojo odločitev sporočil zelo hitro, ker se mi zdi pošteno, da imajo dovolj časa za vse nadaljnje poteze. Videl sem, da sem uresničil svojo idejo in vizijo ter dosegel vse, kar sem si zadal pred začetkom projekta. Zato sem si želel nekaj novega. Tudi če ne bi imel nobene ponudbe, bi storil enako. Podobno je bilo, ko sem odšel v Črno goro. Kmalu po moji odločitvi se je zame začel zanimati Slovan. Opravili smo razgovor, bili so zadovoljni in vse se je razpletlo zelo hitro ter naravno.

Kako gledate na dve leti, ki ste ju preživeli v Krki?

Bilo je naporno. Ko sem sprejel ta izziv, sem tudi v prvih intervjujih dejal, da gre za enega najtežjih izzivov v moji karieri. Kot mlad trener sem imel za seboj dobro sezono z Derbyjem, s katerim smo igrali v četrtfinalu lige ABA. Nato sem prevzel ekipo, ki je imela v prejšnjih letih precej težav in je tudi zaradi koronske sezone ter širitve lige ostala med najboljšimi. Videl sem, da je mogoče stanje izboljšati in ustvariti pozitivno zgodbo. Ogromno ljudi mi je govorilo, da to ni prava poteza in da bom zaradi nje izgubil ugled. Na koncu se je pokazalo ravno nasprotno. Mislim, da smo imeli dve lepi sezoni.

Nekako se že daljše obdobje zdi, da pri Krki vedno nekaj malega zmanjka, da bi bila ekipa še bolj konkurenčna. Liga ABA ob tem postaja vse močnejša in je v njej tudi vse težje obstati.

Zdaj bo še težje, saj največji talenti odhajajo. Klubi, ki jim bo uspelo dobiti najboljše slovenske igralce, bodo imeli še večjo prednost. Že pred prejšnjo sezono smo spremljali nekaj mladih igralcev, s katerimi bi se lahko pogovarjali o prihodnosti. Zdaj je to zaradi NCAA skoraj nemogoče, zato bo treba načrtovati nekoliko drugače. Druga stvar je proračun, ki je takšen, kot je. Lahko bi bil tudi manjši, zato moramo biti hvaležni za vse, kar dobimo, da lahko vsaj konkuriramo v ligi ABA.

Ko govorimo o tem, da Krki vedno nekaj zmanjka, pa moramo omeniti tudi Olimpijo. V zadnjih dveh sezonah je imela dve od najboljših sezon v zadnjih letih. Verjamem, da bi se mi lažje merili z nekaterimi njenimi prejšnjimi ekipami. S prihodom Zvezdana Mitrovića je imela dve zelo dobri, morda celo odlični sezoni, zato jo je bilo še težje presenetiti.

Zgodba Krke je kljub temu pozitivna. Tudi Domnu Zevniku sem povedal, da jo lahko še nadgradi. Imajo vse pogoje za to, on pa je eden najperspektivnejših mladih trenerjev. Ne vidim razloga, da te zgodbe ne bi uspešno nadaljeval.

Za trenutek se vrniva k NCAA. Ti igralci so v Sloveniji igrali za precej majhen denar, vsaj v primerjavi z zneski, ki jih dobijo v ZDA. Kako se bo igralec, ki je tam prejemal več sto tisoč evrov na leto, vrnil v Slovenijo in igral za nekaj tisočakov na mesec?

Ne vem, težko si predstavljam. Morda bo treba o tem razmišljati že prej in se posvetovati tudi s strokovnjaki. To je bil problem že do zdaj. Igralci se navadijo na precejšnje zneske, nato pa pridejo v okolje, kjer morda niti niso prva možnost. Dodaten problem nastane, če v NCAA ne igrajo. Veliko igralcev odide tja, vendar na svojih univerzah ne dobijo prave priložnosti. Po dveh ali treh letih zato niso nujno boljši igralci. Ko se vrnejo, jim lahko klub ponudi samo toliko, kolikor si lahko privošči. To je lahko že s psihološkega vidika velika ovira.

Kako se lotiti te problematike?

O tem bo treba razmišljati vnaprej in igralcem ves čas poudarjati, da gre za proces. Nekateri klubi že sklepajo pogodbe, ki določajo tudi pogoje po vrnitvi iz NCAA. Vnaprej določijo fiksno plačo, ki bo igralcu pripadala, ko se vrne. Tako tudi igralec ve, kaj lahko pričakuje. Zelo me zanima, kako se bo vse skupaj razpletlo, ko se bodo prvi igralci začeli vračati. Z vidika mladega igralca je odločitev razumljiva. Gre za desetkrat ali dvajsetkrat višjo plačo, zato ni nobene dileme. Za nadaljnji razvoj slovenske košarke pa je to lahko precej slabše.

Že zdaj nimamo širokega bazena kakovostnih igralcev. Če bo NCAA pobral še tiste, ki izstopajo, bo položaj še težji. Žiga Ciani se je denimo po treh letih v ZDA vrnil v reprezentanco, vendar ni bilo mogoče opaziti večjega napredka. Morda je pred odhodom pokazal celo več.

Tudi sam imam takšen občutek. Iz pogovorov z igralci je razvidno, da se ob prihodu v ZDA vse začne znova. Na začetku gre precej za mladinsko košarko. Pri nas imamo dobro, pravzaprav odlično košarkarsko šolo. Nekateri igralci pri 23 ali 24 letih že dve ali tri sezone nastopajo v ligi ABA in imajo profesionalne izkušnje. Nato pridejo na univerzo, kjer so ob njih igralci, ki so šele v prvem letniku. Znova morajo opravljati stvari, ki so jih delali kot mladinci. To ne gre najbolje skupaj.

Dejali ste, da ste imeli s Slovanom dober razgovor. Kako je potekal in kaj so predstavili, da so vas prepričali v ta korak?

Razgovor je trajal dve uri in pol. Na Zoomu sta bila generalni menedžer in športni direktor. Generalni menedžer je nekdanji igralec, eden najboljših, če ne celo najboljši slovaški košarkar, zato zelo dobro ve, za kaj gre. Tudi športni direktor je bil prej trener, tako da oba poznata košarko. Opravili smo zelo obsežen razgovor. Predstavil sem svojo vizijo, kako želim, da je videti ekipa, kako naj igra in kako si predstavljam njeno sestavo. Pogovarjali smo se tudi o prihodnosti, ne le o prvi sezoni. Slovan vstopa v ligo ABA, ki je ne pozna tako dobro, zato sem jim predstavil, kaj jih v njej čaka.

Tudi oni so se pred razgovorom pozanimali o meni. Tako kot klubi skavtirajo igralce, so oni preverili tudi trenerja. Velikih skrivnosti ni bilo. Zastavili so mi tudi nekaj vprašanj s psihološkega vidika, nato pa predstavili, kaj želijo v prihodnosti izboljšati.

In česa si želijo z vami na klopi?

Gre za njihovo prvo sezono v ligi ABA, zato se še nekoliko iščejo. Verjetno so najprej raziskali trg in določili proračun, s katerim bi lahko projekt izpeljali normalno ter brez nepotrebne živčnosti. Liga ABA je tako močna, da ti niti večji proračun od Krkinega ne zagotavlja obstanka. To se je v prejšnji sezoni pokazalo pri Splitu in Derbyju, ki sta imela težave. Tudi Dunaj je imel precej večji proračun od Krke, pa je moral ob koncu doseči dve zmagi, da si je zagotovil obstanek. V Slovanovo zgodbo zato vstopajo previdno.

Cilj je obstanek v ligi ABA in osvojitev slovaškega državnega prvenstva. Razumejo pa, da jim na začetku domačega prvenstva ni treba nujno zasedati prvega mesta, saj bo sezona zelo zahtevna. Tudi slovaški klubi so začeli vlagati veliko denarja. Levice so v prejšnji sezoni igrale v ligi prvakov, Prievidza pa je že podpisala dva igralca iz lige ABA. Trije, morda celo štirje klubi bodo finančno precej izstopali. Zaradi velikega števila tekem bo sezona zelo naporna.

Kaj pa ste vi predstavili klubu, kakšna je vaša vizija?

Predstavil sem jim, kaj bi morali spremeniti ali dodati, tudi glede opreme in pogojev za delo, da bi se približali temu, kar smo gradili v Krki. Z vsem so se strinjali. V projektu sem videl potencial za prihodnost. Občutek imam, da bi lahko ob morebitnih težavah pomagali tudi z dodatnim finančnim vložkom. Imajo nekaj rezerv, medtem ko smo bili v Krki pri tem bolj omejeni. Res pa je, da smo se v zadnjih dveh sezonah na koncu vedno rešili brez dodatne pomoči. V prejšnji sezoni smo denimo celo prodali igralca.

Čeprav se priprave še niso začele, je poletje zaradi kadrovanja verjetno zelo delovno?

Trenutno imamo podpisane štiri slovaške igralce. Nihče ne ve, ali so ti fantje sposobni igrati v ligi ABA na ustrezni ravni. Za igralce, ki še niso nastopali niti v Fibinem evropskem pokalu, tega preprosto ne moremo vedeti. Ker ne smeš preveč tvegati, moraš žal že pred začetkom prve sezone pripeljati kar nekaj tujcev. Sam sem sicer vedno zagovornik tega, da ti domači igralci prinesejo dodano vrednost, ki jo nujno potrebuješ. Za svoj klub se borijo s srcem. Tukaj pa bo položaj nekoliko drugačen.

Zato pravim, da je prva sezona vedno najtežja. Druga je lažja, tretja pa je lahko z vidika organizacije in poznavanja okolja že precej enostavnejša. Tudi zato se pogosto podpisujejo pogodbe za dve ali tri leta. Prvo leto spoznavaš tekmovanje in igralce, že med sezono pa spremljaš predvsem domače košarkarje, ki bi jih v prihodnosti želel pripeljati.

Preveliko število tujcev pa sicer lahko prinese tudi težave, ni tako?

Za rezultat moraš imeti kakovost. Na tekmi mora biti v ekipi šest domačih igralcev, hkrati pa je dovoljenih šest tujcev. V Sloveniji so dovoljeni štirje tujci, ker imamo več kakovostnih domačih košarkarjev. Če v ekipo pripelješ osem ali devet tujcev, se pojavi druga težava. Vedno pravim, da tujec ne pride le podajat žoge. Pride se dokazat in si zagotoviti naslednjo pogodbo. Zelo težko je poskrbeti, da bo osem ali devet tujcev zadovoljnih s svojo statistiko in vlogo.

Pri sestavljanju ekipe zato iščemo predvsem nesebične igralce. Vsak ima lahko določeno pomanjkljivost. Nekdo morda ni najboljši obrambni igralec, drugi ni vrhunski napadalec, vendar želimo, da so vsi ekipni igralci. Trenerji, s katerimi smo se pogovarjali, so potrdili, da so kandidati nesebični. Ali bo to uspešno, bomo videli. Priprave začnemo 10. avgusta.

Imate med kandidati za okrepitev tudi kakšno slovensko ime?

Imam in nimam. Eden je na širšem seznamu, vendar mora pri Slovanu vsako odločitev potrditi več ravni. Vsi mi sicer zaupajo, vendar vsako stvar še dvakrat preverijo. V Krki so mi po določenem času tako zaupali, da mojih predlogov ni bilo treba dodatno preverjati, zato so bile odločitve hitrejše. Pri Slovanu so zelo previdni, saj gre za veliko naložbo. Plačali so tudi za posebno povabilo za nastop v ligi ABA, zato mora vsaka odločitev skozi ustrezen postopek.

V Bratislavo v krstni sezoni v jadranski ligi prihajajo Crvena zvezda, Olimpija in Budućnost. Dobra skupina.

Vsak igralec si želi nastopiti proti dvema evroligaškima ekipama. Podobno smo imeli v prejšnji sezoni s Krko. V vsakem primeru je skupina zanimiva. Realno pa še ne vem, kaj lahko pričakujemo. Ekipe še nimamo sestavljene, prav tako jo še vedno gradi večina tekmecev. Počakati bo treba, da bomo dobili pravo sliko.