V nedeljo bo velik dan za slovensko košarko. Ob polčasu tekme lige ABA med Cedevita Olimpijo in Budućnostjo bo pod stropom dvorane končno izobešena znamenita številka 10, ki jo je skoraj dve desetletji nosil legendarni Dušan Hauptman. Mnogo prepozno, a bolje pozno kot nikoli, se strinjata sogovornika, ki nekdanjega kapetana kluba poznata od malih nog, Janez Drvarič in Zmago Sagadin. Oba sta mu izrazila tudi veliko podporo pri boju z zahrbtno boleznijo.
Marko Milič, Ivo Daneu in od 29. januarja 2023 še Dušan Hauptman. Tri klubske legende Olimpije z izkazano največjo častjo, ki lahko doleti ekipnega športnika. Da ima svoj dres pod stropom dvorane in njegove številke v prihodnje ne sme izbrati več nihče. Dule je ta vrhunec dočakal četrt stoletja po koncu igralske kariere, star 62 let.
“To si absolutno zasluži. Všeč mi je, da je prišla pobuda s strani njegovih soigralcev. Skoraj zanesljivo bi se lahko to zgodilo že prej, a nikoli ni prepozno,” o prihajajoči slovesnosti, kjer se bo trlo košarkarskih veljakov, pove Janez Drvarič, mož, ki je Hauptmana leta 1982 pripeljal v Olimpijo. “Vsa širša družina Hauptman je bila izjemno privržena Olimpiji. Več kot zasluži si, da mu dvignejo dres pod strop Stožic. Upam, da ne bodo obstali le pri treh dresih. Moralo bi jih biti že vsaj deset,” je dodal Zmago Sagadin, ki je skupaj s Hauptmanom spisal najuspešnejše obdobje ljubljanskega velikana v klubski zgodovini.
Ljubljenec navijačev
“Bil je zelo priljubljen med navijači. Zlasti takratni Green Dragonsi so ga zelo podpirali. Oni so začeli z “Dule-trica”. Še zdaj imam v glavi prizor s poslovilne tekme leta 1998, ko so ga Dragonsi množično podprli. Želim si, da bi se čim več ljudi udeležilo te tekme.” – Janez Drvarič
V prvi vrsti velik človek
Svojim odnosom do dela in življenja si je skozi kariero prislužil veliko simpatij. Oba sogovornika sta njegovo marljivost in talent prepoznala že v zgodnjih najstniških letih. S celjsko Libelo je osvojil tudi naslov državnega mladinskega prvaka, ko ga je spoznala vsa Jugoslavija.
“Dušan Hauptman je enkraten fant. Z njim sem od malih nog, s 15 leti sem ga pripeljal iz Zasavja v Celje. Praktično sva skupaj začela kariero, jaz trenersko in on igralsko. Od nekdaj je bil velik delavec in ob igrišču krasna osebnost. Z njim nikoli nisem imel težav. Je nežen, fin, morda celo prefin fant. Razen, da je ves svoj prosti čas namenjal branju stripov! Smo mu poskušali pokazati, da obstaja še kaj drugega,” se v smehu spomni Sagadin, ki je bil Hauptmanov trener sprva v Celju in nato še v dveh obdobjih v Olimpiji. Sodelovala sta kar 14 sezon.
Met, ki ga je občudovala vsa Evropa
V Olimpijo, kjer je naposled ostal do konca športne poti, se je preselil po odsluženem vojaškem roku. Že kmalu se je pokazalo, da gre za posebnega košarkarja. “V začetni fazi je igral kot organizator igre. Takrat so bili v Olimpiji močni napadalci, kot so Slobodan Subotić, Peter Vilfan in Bojan Brodnik. Dobro se je vključeval v ekipo. V njegovi prvi sezoni smo premagali zelo močno Cibono, s Krešimirjem Čosićem na čelu, kljub temu, da Vilfan ni igral in se je Subotić poškodoval. Dušan je bil zaslužen za tisto zmago,” se spominja Drvarič.
Hauptmanovo kariero je zaznamovalo zelo dobro razvito orožje, znameniti met iz skoka, ki ga je pomagal razvijati tudi Sagadin, v Celju je v roke dobil nepopisan list papirja: “Njegov zaščitni znak je delo in zame najlepši met, kar sem jih treniral. Izjemni strelci, kakršen je bil Dušan, so narejeni in ne rojeni. Pomagal sem ga postavljati, zato sem bil navdušen nad končnim proizvodom. Občudovala ga je vsa Evropa. Met Dušana Hauptmana.”
“Bil je izrazito kvaliteten strelec. Njegov met iz skoka je bil model meta, ki sem ga pogosto kazal mlajšim igralcem,” je Hauptmanu polaskal tudi Drvarič.
Met Dušana Hauptmana
“To je šolski met. Tehnično dovršen, mehanika giba je popolna. Met nikoli ni bil metanje žoge v koš, temveč razvijanje občutka in metanje žoge v zrak. Ko razviješ ta občutek do popolnosti, žoga sama pade v luknjo, ki se imenuje koš. To lahko vidite pri Luki Dončiću, ki ima izjemen lok. Vsi veliki strelci so imeli velik lok. Z veliko treninga in razvijanjem tega občutka v prstih in rokah žogo vržejo visoko v zrak, ki nato sama pade skozi.” – Zmago Sagadin
Življenje posvetil Olimpiji
Olimpiji je bil Hauptman zvest kar 17 let, skupaj z različnimi vlogami po slovesu od guljenja parketov pa je ljubljanskemu klubu namenil krepko več kot dve desetletji življenja. Takšna romantika je v športu vse redkejša.
“Poznamo izrazit primer Dirka Nowitzkega, ki je ostal podobno število let v Dallasu. Dušan je bil zelo navezan na družino. Ko je bil star 22 let, se je praktično dvakrat na dan vozil iz Litije. Tako je delal ves čas, tudi pozneje, ko je Olimpijo prevzel Zmago Sagadin. Vezan je bil na Litijo, svoj domači kraj, na družino in Olimpijo. Ta zvestoba je ostala ves čas,” pravi Drvarič, medtem ko Sagadin dodaja: “Dušan je bil izjemno vezan na svojo Heleno in družino. Ni se potikal naokoli. To je krasna družina.”
Z zmaji je osvojil jugoslovanski pokal in dvakrat tudi jugoslovansko 1. B-ligo. Po razpadu skupne države pa je dominiral v Sloveniji. Sedemkrat zapored je postal državni prvak in še šestkrat osvojil pokal. Na evropskih tleh se je v sezoni 1993/94 veselil zmage v evropskem pokalu, predhodniku EuroCupa, v katerem zadnja leta nastopa Cedevita Olimpija. Najbolj je odmevala uvrstitev na zaključni turnir Evrolige leta 1997 in osvojitev končnega 3. mesta.
Prigoda iz Rima
Zmago Sagadin: “Dule je eden redkih igralcev, s katerim nisem imel konflikta, razen ene situacije. Ekipo sem povlekel s sprejema pri papežu. Čakali smo pet ali šest ur, skoraj bi zamudili na edini trening pred zaključnim turnirjem v Rimu. Dule me en mesec dni ni pogledal. On in Marko Milič sta to najtežje prenesla (smeh, op.a.). Stala sta pred avtobusom: ‘Ne grem!’ Sem jima rekel, ‘če ne gresta na avtobus, pa kar na letališče in sama do Ljubljane. Mi gremo na trening.’ Tudi meni ni bilo prijetno, da sem imel priložnost za rokovanje s papežem, a to smo morali preskočiti.”
Neskončni podaljški
Sredi meseca januarja je ljubitelje košarke pretresla vest, da se se Dušan bori z zahrbtno boleznijo. “Prejel sem hudo diagnozo. Zares hudo. Že dve leti bijem bitko. Pomaga mi uradna medicina. Stojim. Držim se pokonci. Se pa zavedam, da gre za neozdravljivo bolezen. Življenje podaljšujem,” je v intervjuju za Sportklub razkril legendarni Dule.
Odziv je bil velik. Spodbudne besede in dobre želje dežujejo z vseh strani. Iz srca mu dobro želita tudi njegova dolgoletna prijatelja Sagadin in Drvarič.
“Dule je borec. Doma ima veliko oporo v družini. In ima milijon ljudi, ki ga poznamo, imamo radi in za njega držimo pesti. Navijamo in pošiljamo pozitivne valove. Verjamem, da se bo skupaj z vsemi nami izvlekel iz te bolezni,” mu dobre misli pošilja Zmago Sagadin.
Janez Drvarič je uporabil košarkarsko analogijo: “Ko sva govorila, je poudaril, da igra podaljške. Rekel sem: ‘Dule, košarka ima neomejeno število podaljškov. To ni nogomet ali rokomet, kjer se nato streljajo najstrožje kazni.’ Zato vsi zanj držimo pesti. Poznamo ga kot velikega borca, kar je dokazal že na igrišču. Glede na njegov karakter, verjamem, da bo nadaljeval podaljške in se boril naprej.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje