V Beogradu so se košarkarski sopotniki, med katerimi je bil tudi Jure Zdovc, poslovili od nekdanjega trenerja in selektorja Dušana Ivkovića, ki je pretekli teden umrl v 78. letu starosti.

“Bil je zelo strog in nepredvidljiv, a smo ga neizmerno spoštovali in ga imeli radi,” nam je minuli teden ob smrti Dušana Ivkovića dejal nekdanji slovenski in jugoslovanski reprezentant Jure Zdovc.

Danes je skupaj s še petimi velikani iz reprezentance nekdanje skupne države (Dino Rađa, Vlade Divac, Željko Obradović, Žarko Paspalj in Predrag Danilović) na beograjskem pokopališču nosil krsto s posmrtnimi ostanki velikana srbske in evropske košarke.

Žalne slovesnosti in pogreba so se udeležili tudi številni drugi znani košarkarski obrazi, v prvi vrsti z balkanskega področja. Od uspešnega trenerja so se med drugim poslovili Rašo Nesterović, Dimitris Iotudis, Dejan Bodiroga, Nenad Krstić,  Vasilis Spanoulis …

Dušan Ivković (1943-2021)

Rodil se je 29. 10. 1943, umrl je 16. 9. 2021. Za 77-letnega legendarnega trenerja je bilo v noči na minuli četrtek usodno zalitje pljuč.

Košarko je igral za Radnički, leta 1968 se je podla na trenersko pot. Sprva je bil trener v matičnem klubu, nato je že leta 1978 sedel na klop Partizana.

Sledil je niz klubov, v katerih je pustil svojo sled. Aris, Šibenka, Vojvodina, PAOK, Panionios, Olympiacos, AEK, CSKA, Dynamo, Olympiacos in nazadnje leta 2016 Anadolu Efes. Na to obdobje je vezana kopica lovorik. Dvakrat je bil trener evroligaškega prvaka (1997 in 2012), enkrat zmagovalca evropskega pokala, še večkrat pa državnih prvakov Grčije in Rusije.

Ivkovića je najbolj zaznamovalo selektorsko delo. Priložnost je dobil že v mlajši jugoslovanskih reprezentančnih selekcijah.  Že tam je zbiral kolajne. Tudi na univerzijadah. Leta 1987 je postal selektor članske izbrane vrste.

S to ekipo je zaznamoval unikatno ero. Začela se je leta 1988 na olimpijskih igrah, kjer je bila Jugoslavija srebrna. Leto zatem je Zagreb gostil EuroBasket. Končal se je s popolnim jugoslovanskim zmagoslavjem. Leto pozneje je država že pokala po šivih, a na svetovnem prvenstvu so ‘plavi’ še enkrat pometli s konkurenco.

Leta 1991, sredi slovenske osamosvojitve, je reprezentanco v Rimu še drugič zaporedoma popeljal na evropski prestol.

Večkrat je poudaril, da si je želel nastopiti tudi na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni in se soočiti z zvezdniško ameriško reprezentanco. Načrte mu je prekrižal razpad države. Pozneje je pomagal srbsko-črnogorskemu ostanku nekdanje Jugoslavije. V tem obdobju je bil leta 1995 vnovič evropski prvak. Na EuroBasketu 2009 je vodil Srbijo in jo popeljal do srebra.