Ena izmed ekip, ki ima pred vsako sezono visoke ambicije in v svojo ekipo vloži veliko, nekega ekstra rezultata pa na koncu ni, je zagotovo italijanski Milano.
So ena redkih ekip, ki je v letošnji sezoni že osvojila lovoriko, saj so v septembru namreč brez večjih težav osvojili italijanski Superpokal in pokazali dobro formo za to obdobje sezone. Tudi v Evroligi so začeli z dvema zmagama in enim porazom, a tiste težje tekme jih še čakajo.
Med poletjem so pripeljali kar nekaj novih igralcev, vseeno pa deluje da so letošnji nakupi bolj premišljeni in dodajo ekipi neko dodano vrednost. Predvsem so pripeljali izkušene igralce, ki imajo tisto zmagovalno mentaliteto in so navajeni zmagovati. Zadržali so tudi jedro iz lanske ekipe, tako da je mogoče letos res čas, da lahko na Milano resno računamo v borbi za najboljših osem ekip v Evropi.
Branilski položaji
Na položaju organizatorja igre imajo dva zelo kvalitetna in izkušena igralca, ki sta vajena prevzeti odgovornost v ključnih momentih, ko se tekma lomi. Sergio Rodriguez je bolj usmerjen v razigravanje soigralcev, eden izmed tehnično najbolje podkovanih igralcev v Evroligi in pravi užitek ga je gledati kako “pleše” z žogo po igrišču. Malcolm Delaney pa raje pogleda proti košu, lahko najde pot do obroča na različne načine, zna pa tudi odlično zaposliti soigralce in je velikokrat v tem elementu kar malo podcenjen. Po samem igralskem profilu sta si zelo različna, kar daje Milanu še neko dodatno dimenzijo. Tretji igralec na tem položaju pa je Andrea Cinciarini, za katerega bo to že šesta sezona v dresu Milana. Izkušeni italijanski organizator igre neke večje vloge v Evroligi ne bo imel, bo
pa zato dobil kakšno minuto več v italijanskem prvenstvu. Kevin Punter, ki zaradi poškodbe še čaka na svoj evroligaški debi v dresu Milana, bo glavna opcija na položaju branilca/strelca. Gre za odličnega strelca, ki je lani po prestopu iz Olympiacosa v Crveno zvezdo dokazal, da lahko igra na tem nivoju. Ko je v formi in ujame pravi ritem, lahko zadeva v serijah in takrat ga je težko ustaviti. Odlično formo ob njegovi odsotnosti pa kaže druga opcija na tem položaju, Michael Roll. Slednji sodi med boljše strelce za tri točke in v svoji evroligaški karieri jih meče preko 40 %. Zelo dobro se giblje brez žoge, ve kako se znebiti svojega čuvaja in priti do odprtega meta. Nanj mora obramba biti zelo pozorna, kar pa več prostora omogoča ostalim igralcem pri Milanu. Tudi Davide Moretti, ki se po treh letih študija na Texas Tech vrača v Italijo, velja za odličnega strelca, ampak podobno kot pri Cinciariniju se mu več minut obeta v Italiji, medtem ko bo v Evroligi dobival bolj drobtinice.
? GAME DAY ?
? @EuroLeague | Round 4
? @RMBaloncesto
⏰ 20.45
? @MediolanumForum
? Diretta @Eurosport_IT Player#insieme #EuroLeague #AXMRMB #ForzaOlimpia pic.twitter.com/9f4YR4Be0K— Olimpia Milano (@OlimpiaMI1936) October 16, 2020
Krilni položaji
Tu je Milano med prestopnim rokom opravil odličen posel. V svoje vrste so uspeli dobiti Shavona Shieldsa, ki sicer ne sodi med največje zvezdnike lige, a je igralec, ki si ga vsaka ekipa lahko le želi. Dela ogromno dela v obrambi, redno čuva najnevarnejše igralce nasprotnih ekip, v napadu pa dovolj raznovrsten da se ga lahko koristi na številne načine. Ne zahteva veliko pozornosti, ampak svoje delo opravlja na visokem nivoju. V italijo se je vrnil tudi Luigi Datome. Nazadnje je v Italiji, takrat v dresu Rome, igral v sezoni 2012/13, ko je pobral nagrado za najkoristnejšega igralca lige in je še vedno zadnji Italijan, ki mu je uspelo dobiti to nagrado. V Milana prinaša ogromno izkušenj in s svojimi meti od daleč bo pomemben faktor v napadu, pomembno vlogo pa bo imel tudi v obrambi, kjer lahko pokriva več pozicij. Še tretja okrepitev na krilnih položajih med prestopnim rokom pa je Zach Leday. Slednji bo več igral na poziciji krilnega centra, gre pa za odličnega atleta in obrambnega igralca. V napadu zna igrati s hrbtom proti košu kot tudi razširiti raketo in metati od daleč, čeprav met ni njegovo najmočnejše orožje. Zato pa je met močno orožje Vladimirja Micova, ki pa zaradi poškodbe komolca še čaka na letošnji debi v Evroligi. Napadalno zelo raznovrsten igralec, ki se je odlično znašel v Milanu in bo zanj to že četrta sezona v dresu Milana. Tudi on lahko igra na obeh krilnih položajih, kar daje Milanu še več širine in različnih taktičnih opcij trenerju Messini. Na teh položajih pa ima Milano na voljo tudi dva obrambna specialista. Riccardo Moraschini skrbi za obrambo na zunanjih položajih, medtem ko Jeff Brooks za obrambo pod košem. Brooks lahko nekaj minut odigra tudi na položaju centra, gre pa za igralca, ki odlično bere igro in je vedno na pravem mestu ter na ta način izbori kar nekaj posesti za Milano.
Centri
Tudi na položaju centra je Milanu uspelo v Italijo vrniti igralca, ki je v Evroligi pustil velik pečat, in sicer se v Italijo vrača Kyle Hines. Slednji je leta 2008 svojo profesionalno kariero začel v Veroliju, ki je takrat igral v drugi italijanski ligi, potem pa ga je pot vodila v Bamberg, Olympiacos, CSKA in zdaj v Milano. Gre za igralca, ki je na nek način spremenil pogled na košarko, saj je visok le 198 cm, a vseeno igra na poziciji centra. Odličen v pick & roll igri in zaradi svoje gibljivosti in nizkega težišča tudi velja za enega najboljših obrambnih igralcev in lahko brez težav prevzame tudi branilce nasprotnih ekip. Tudi Kaleb Tarczewski, drugi center Milana, je gibljiv za svojo višino, ima odličen občutek za skok in blokado, večji delež svojih točk pa doseže v okolici obroča. Slabost obeh je met
od daleč od kjer praktično nista nevarna. Za vsak slučaj je na položaju centra še Paul Biligha, ki je podobnih dimenzij kot Kyle Hines, ki pa veliko minut v Evroligi ne bo dobil in je v ekipi bolj ali manj zaradi kvote Italijanskih igralcev za državno prvenstvo.
Kaj pričakovati od Milana?
Vsekakor lahko od njih pričakujemo veliko različnih taktičnih zamisli, saj imajo raznovrsten kader, ki jim to omogoča in tudi trener Ettore Messina velja za enega izmed taktično boljših trenerjev v tekmovanju. Veliko bo blokad stran od žoge in akcij za Punterja in Rolla, da pridobita nekaj prostora za met. Zelo nevarni bodo tudi v sami pick & roll igri, kjer imajo predvsem v Rodriguezu in Hinesu mojstra take igre, medtem ko bodo ostali igralci držali spacing in čakali na odprte mete v kotih. Ne bo tudi toliko tranzicijske igre kot v preteklih letih, ampak bodo bolj “stopili na žogo” in igrali na postavljene napade. Tudi v obrambi pa lahko igrajo na različne načine. Imajo dovolj gibljive visoke igralce, da lahko na blokadah tudi prevzemajo. Na krilnih položajih imajo odlične obrambne igralce, ki znajo omejiti nasprotnika, nekoliko slabšo obrambo pa lahko pričakujemo na branilskih položajih, kjer imajo bolj napadalno orientirane igralce. Na tekmi proti Olympiakosu so nekaj minut igrali tudi consko obrambo, ki pa ni ravno prinesla želenega učinka.
Milano je letos sestavil ekipo dobro na papirju in tudi homogeno na terenu, česar v preteklosti nismo bili ravno vajeni. Dodali so izkušene igralce, ki so vajeni pritiska in napada na lovorike, tako da si letos najbrž ne bodo privoščili kiksa v Italijanskem prvenstvu. V Evroligi pa je konkurenca za mesta v končnici zelo močna in se bo za ta mesta borilo kar nekaj ekip. Ni nemogoče, da na koncu spet najkrajšo potegne prav Milano in za las zgreši končnico.